Sreda, 29. 11. 2017, 11.15
6 let, 12 mesecev
Haaški obsojenec Praljak po zaužitju strupa umrl #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
48
Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je odvijala prava drama, potem ko je med izrekom kazni šestim Hrvatom iz BiH, nekdanjim visokim predstavnikom samooklicane Herceg-Bosne, Slobodan Praljak popil strup, kar je bilo zanj tudi usodno.
Izpred stavbe sodišča v Haagu je odpeljalo reševalno vozilo, v katerem naj bi bil tudi Praljak. Informacijo, da je 72-letni Praljak pozneje v bolnišnici umrl, so popoldne potrdili hrvaški mediji in hrvaška tiskovna agencija Hina.
Izrek sodbe so preselili v drugo sodno dvorano
Predsedujoči prizivnemu senatu haaškega sodišča Carmel Agius je po več kot dvourni prekinitvi popoldne končal izrek sodbe šestim bosanskim Hrvatom zaradi zločinov med vojno v BiH. Izrek sodbe so preselili v drugo sodno dvorano, saj je prejšnja kraj zločina in so ga nizozemske oblasti zavarovale ter sprožile preiskavo dogodka.
O generalu Praljaku, 72-letnem nekdanjem načelniku generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO), je dejal le, da ga ni v sodni dvorani.
Fotografije kola hitne pomoci koja su, uz policijsku pratnju, prevezla Praljka u bolnicu pic.twitter.com/MSpRX4WIcd
— Tomislav Krasnec (@krasnec) November 29, 2017
Zaradi drame v Haagu so prekinili tudi zasedanje hrvaškega parlamenta, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa se predčasno vrača z uradnega obiska na Islandiji ter je v stiku s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Plenković: Sožalje družini Praljak, nezadovoljstvo s sodbo Hrvatom iz BiH
Plenković je bil nad dogodki iz Haaga šokiran. "Družini Slobodana Praljaka izrekam najglobje sožalje, njegovo dejanje pa največ pove o globoki moralni krivici, ki se godi obsojeni šesterici. Del sodbe je popolnoma nepravičen in se ne ujema z zgodovinsko resnico in dejstvi. Vsi, ki so živeli v tem obdobju, vedo, kako se je odvijala agresija in kdo jo je začel. Zelo nezadovoljni smo s sodbo. Hrvati v BiH imajo svoje pravice in pričakujem, da se bodo te tudi spoštovale," je danes povedal novinarjem.
Napovedal je, da bo hrvaška vlada sprožila pravne in politične mehanizme, da bi zavrnila navedbe iz današnje sodbe. Pojasnil je, da obstajajo elementi za revizijo postopka ter sprožitev tega vprašanja v Varnostnem svetu ZN, ki je ustanovil haaško sodišče.
Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je ocenil, da je ta obsodba sicer pomembna, saj je potrdila dejstva o naravi vojne v BiH, a ne sme vplivati na dobre odnose niti med Hrvati in Bošnjaki niti med BiH in Hrvaško. Sodišče je z obsodbami znova dokazalo svoj pomen in vrednost ter je žrtvam omogočilo vsaj delno zadoščenje za vse, kar so pretrpele. "Sodbe tribunala je treba gledati v tem kontekstu, jih iskreno sprejeti in izvesti," je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
"Junaško dejanje", "Hrvaška ima novega svetnika" ...
Iz Srbije se je oglasil tudi Vojislav Šešelj, v obdobju bosanske morije vodja srbskih radikalcev, ki je bil na haaškem sodišču oproščen obtožb za vojne zločine in zločine proti človečnosti. "To je bila junaška poteza, ki si zasluži spoštovanje. Čeprav je bil na bojišču naš sovražnik, je to dejanje treba spoštovati," je dejal.
Hrvaški politični analitik Žarko Puhovski je po Praljakovem samomoru dejal, da je "Hrvaška dobila novega svetnika".
MZZ: Odgovornost zdaj na strani držav
Slovensko zunanje ministrstvo je ob današnji pravnomočni sodbi haaškega sodišča šestim bosanskim Hrvatom za zločine med vojno v BiH sporočilo, da je po tej zadnji sodbi sodišča odgovornost sprejemanja in nepolitiziranja odločitev mednarodnih pravosodnih institucij ter vladavine prava, ki je ena od temeljnih evropskih vrednot, zdaj na strani držav.
Kot so poudarili v sporočilu za javnost, se bodo s tem tudi države, ne le haaško sodišče, pridružile v jasnem sporočilu, da morajo posamezniki, ki so odgovorni za zakrivljena hudodelstva, priti pred roko pravice.
Tudi Milošević v dvorano tihotapil prepovedane snovi
Ob vsej drami se pojavljajo vprašanja, kako je Praljaku uspelo v sodno dvorano prinesti strup. Florence Hartman, nekdanja tiskovna predstavnica Carle del Ponte, nekdanje tožilke haaškega tribunala, je za spletno stran startbih.info povedala, da se je to v preteklosti že zgodilo.
"To je drugi primer, da so v sodno dvorano prinesli prepovedano snov. Prvič se je to zgodilo v primeru Slobodana Miloševića. Takrat tega nismo vedeli, a on je jemal snov, ki je izničila učinke zdravil proti visokemu tlaku," je povedala Francozinja.
Kdo je Slobodan Praljak
Slobodan Praljak se je rodil leta 1945 v Čapljini v Bosni in Hercegovini, diplomiral na treh fakultetah (na zagrebški univerzi je diplomiral na elektrotehniški in filozofski fakulteti kot tudi na akademiji za gledališče in film).
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delal kot gledališki režiser na Hrvaškem in v BiH. Režiral je tudi televizijske drame in dokumentarne filme. Nekaj časa je bil zaposlen kot profesor filozofije in sociologije.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je kot predstavnik Hrvaškega obrabnega ministrstva v BiH in pozneje kot načelnik generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) sodeloval v spopadih z vojsko BiH. Bil je eden izmed ustanoviteljev zdaj vladne stranke HDZ v Zagrebu, potem pa je kot prostovoljec vstopil v vrste hrvaških oboroženih sil leta 1991. Leto potem je kot brigadir Hrvaške vojske prevzel položaj pomočnika hrvaškega obrambnega ministra, leta 1993 pa je prestopil v BiH in prevzel poveljstvo HVO.
Praljak je vojaško kariero v letih 1994 in 1995 nadaljeval znova v uniformi hrvaške vojske in je bil tudi šef vojaškega kabineta prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Kot častnik hrvaške vojske se je upokojil konec leta 1995 in prevzel posle v upravi zagrebškega podjetja Chromos.
Obsojen je bil za vojne zločine in zločine proti človečnosti zaradi sodelovanja pri etničnem čiščenju Bošnjakov na območju Herceg-Bosne, pa tudi, da je leta 1993 kot general poveljeval rušenju znamenitega Starega mostu v Mostarju. Vse obtožbe je zavračal.
Kaj se je zgodilo:
Sodišče je potrdilo 25-letno zaporno kazen za nekdanjega premierja Herceg-Bosne Jadranka Prlića in 20-letno zaporno kazen za takratnega obrambnega ministra Bruna Stojića. Sodišče je nato okoli 11.30 prekinilo izrek kazni, saj je nekdanji načelnik generalštaba HVO (Hrvaški obrambni svet) Praljak, potem ko mu je sodišče potrdilo 20-letno zaporno kazen, dejal: "Praljak ni zločinec. S prezirom zavračam vašo sodbo." Nato je nekaj spil.
Sodnik je nadaljeval izrek sodbe Milivoju Petkoviću, po nekaj sekundah se je Petković obrnil, za njegovim hrbtom pa je bilo mogoče slišati Praljaka, ki je rekel: "To, kar sem popil, je strup." Njegova odvetnica je nato obvestila sodnika, da je njena stranka popila strup, sodnik pa je izrek prekinil in ukazal, da zastrejo dvorano. Prepovedal je, da bi odnesli kozarec, iz katerega je pil Praljak. Preden so spustili zavese, je bilo v dvorani mogoče videti zmedo.
Preberite še:
Kdo vse je bil v Haagu obtožen najhujših zločinov?
V 24 letih 83 obsojenih
Haaško sodišče je v 24-ih letih spisalo 161 obtožnic. Do konca so pripeljali polovico primerov. 83 je bilo obsojenih, največ Srbov, pa tudi Bošnjaki in Hrvati.
Video: Planet TV
Predsedujoči sodnemu senatu Carmel Agius je ob 10. uri začel brati razsodbo, pri tem pa je poudaril, da gre za izrek zadnje pravnomočne sodbe sodišča in za zadnjo obravnavo pred njegovim zaprtjem.
Pritožbeni senat je potrdil, da je sodišče na prvi stopnji pravilno ugotovilo, da se je v BiH zgodil mednarodni oboroženi spopad, da je obstajal skupen zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne, pa tudi, da je Hrvaška izvajala nadzor prek lokalnih teles Herceg-Bosne, kar potrjuje stanje okupacije, je povedal malteški sodnik Agius.
Zločinski načrt pod vodstvom Tuđmana
Senat sodišča je tako potrdil ugotovitve sodišča, ki je na prvi stopnji 29. maja 2013 razsodilo, da je v BiH v letih 1993 in 1994 potekal spopad med Hrvaškim obrambnim svetom (HVO) in vojsko BiH, ki so ga označili za mednarodni spopad. Ugotovili so, da je obstajal skupen zločinski načrt pod vodstvom prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Končen cilj zločinskega načrta sta bili vzpostavitev hrvaške entitete v mejah Hrvaške banovine iz leta 1939 in njena priključitev Hrvaški z namenom ponovne združitve hrvaškega naroda.
Na prvi stopnji dobili skupaj 111 let
Šesterico so na prvi stopnji obsodili na skupno 111 let zapora. Spoznali so jih za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Preberite še:
Dosmrtni zapor za Mladića ne bo zacelil ran na Balkanu #foto #video
Prlića je sodišče obsodilo na 25 let zapora, Stojića, načelnika generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovića in Slobodana Praljka pa na po 20 let zapora. Nekdanjega šefa vojaške policije Valentina Ćorića je sodišče obsodilo na 16 let zapora, takratnega šefa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislava Pušića pa na deset let zapora.
Pritožba odvetnikov in tožilstva
Odvetniki šestih bosanskih Hrvatov so se pritožili in zahtevajo oprostitev ali občutno znižanje zapornih kazni. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ker meni, da so kazni neprimerno nizke glede na odgovornost šesterice. Tožilstvo zahteva 40 let zapora za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića ter 35 let zapora za Ćorića in 25 let za Pušića.
Po obsodbi nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića na dosmrtni zapor za zločine med vojno v BiH, tudi genocid v Srebrenici, pretekli teden bo to zadnja sodba, ki jo bo izreklo haaško sodišče. To bo delo končalo konec leta.
48