SiolNET. Novice Svet
3,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Černobilu požari zdaj že v bližini reaktorja #video

3,75

termometer

Gozdni požari, ki že od četrtega aprila gorijo na severu Ukrajine, zdaj divjajo zelo blizu zapuščene jedrske elektrarne v Černobilu, ob kateri so že izkopali požarne jarke oziroma meje. Požari naj bi že dosegli zapuščeno mesto Pripjat, ki je nekoč služilo tovarni, in naj bili le še dva kilometra oddaljeni od mesta, kjer so shranjeni najnevarnejši radioaktivni odpadki. Medtem ko oblasti poročajo, da posebne nevarnosti ni, na nevarne razmere opozarjajo znanstveniki.

Ukrajinske oblasti so nazadnje poročale, da požari divjajo na okoli 3.500 hektarjih površin. Greenpeace pa opozarja, da so požari veliko večji, kot so sprva menile oziroma dejale ukrajinske oblasti.

Mediji poročajo, da največji požar besni na 34 tisoč hektarjih, drugi največji požar, velik 12 tisoč hektarjev, pa divja le še kilometer in pol stran od zaščitne kupole, ki prekriva uničeni reaktor nekdanje elektrarne, kar naj bi ugotovili po proučevanju satelitskih posnetkov, poroča BBC.

Z novo kupolo so pred nekaj leti prekrili stari sarkofag, s katerim so zavarovali poškodovan reaktor, da bi omejili sevanje po nesreči. Od te kupole naj bi bili požari oddaljeni le še dva kilometra oziroma kilometer in pol po satelitskih posnetkih. Z novo kupolo so pred nekaj leti prekrili stari sarkofag, s katerim so zavarovali poškodovan reaktor, da bi omejili sevanje po nesreči. Od te kupole naj bi bili požari oddaljeni le še dva kilometra oziroma kilometer in pol po satelitskih posnetkih. Foto: Reuters

Požare naj bi 4. aprila povzročil 27-letni moški, ki naj bi v bližini prepovedanega območja "za zabavo" zakuril suho travo in smeti, ogenj pa mu je nato ušel izpod nadzora. Policija je osumljenca aretirala, grozi mu do pet let zapora.

Požara še niso omejili. Z njim se spopada več kot 400 gasilcev z več kot sto gasilskimi tovornjaki, helikopterji (dva MI-8) in letali (tri letala antonov AN-32P), ki so nad požarom odvrgli že več kot 400 ton vode.

Kot je pojasnila Kateryna Pavlova, vršilka dolžnosti vodje ukrajinske državne agencije za upravljanje prepovedanega območja, so vso noč z nedelje na ponedeljek kopali protipožarne meje okoli elektrarne, da bi jo zaščitili pred požari.

Černobil Novice Požara pri Černobilu še niso ukrotili, okoljski strokovnjaki zaskrbljeni #video

Če bi požar zajel kritične dele, bi eksplozije strupene pline raznesle daleč okrog

V tem trenutku je njihova največja prioriteta, da bi zaščitili kritično infrastrukturo v območju Černobila, kot sta sama elektrarna in tako imenovani grobovi oziroma parkirišča, polna zapuščenih močno onesnaženih tovornjakov in gradbene mehanizacije, ki so tam ostali še od katastrofe.

Če bi požar zajel te dele, bi prišlo do večjih eksplozij, te pa bi po državi in tudi širše razširile strupene pline. V tem primeru bi bile ogrožene tudi druge evropske države, predvsem Poljska, Belorusija, Romunija, Madžarska, Slovaška in Moldavija.

Požare naj bi 4. aprila povzročil 27-letni moški, ki naj bi v bližini prepovedanega območja "za zabavo" zakuril suho travo in smeti. Požare naj bi 4. aprila povzročil 27-letni moški, ki naj bi v bližini prepovedanega območja "za zabavo" zakuril suho travo in smeti. Foto: Reuters

Da je dim dosegel Belorusijo, je prikazal tudi satelit NASE

Pred nekaj dnevi je fotografije požara v Ukrajini objavila tudi NASA, ki jih je zajela s satelitom Aqua. Na slikah je jasno vidno, da je dim 8. aprila zaneslo nad sto kilometrov oddaljen Kijev, naslednji dan pa ga je zaneslo v nasprotno smer – tudi v Belorusijo.

Černobil Novice Po nesreči v Černobilu: tudi nad Slovenijo radioaktivni delci, a strah je odveč #video

Poročanje z območja polno nasprotij

Medtem ko je Velodimir Demchuk, višji uradnik ukrajinskih urgentnih služb, pozno v ponedeljek dejal, da požari ne predstavljajo grožnje jedrski elektrarni in omenjenim skladiščem in je temu na družbenem omrežju Facebook pritrdil tudi namestnik ukrajinskega notranjega ministra Anton Gerashchenko, pa je Sergiy Zibtsev, vodja regionalnega vzhodnoevropskega centra za spremljanje požarov, dejal, de je požar izjemno razsežen in nepredvidljiv, poročajo svetovni mediji.

Dan po začetku požarov je Jegov Firsov, vršilec dolžnosti ukrajinske državne okoljske inšpekcijske službe, v svoji objavi na omrežju Facebook dejal, da so se ravni sevanja na tem območju znatno dvignile nad običajno raven. Dodal je celo videoposnetek z geigerjevim števcem, ki je prikazoval vrednosti, 16-krat višje od običajnih, poroča britanski The Guardian.

Oblasti so pozneje njegovo ugotovitev zavrnile. Dejali so, da je sevanje znotraj običajnih vrednosti, zatem pa je tudi Firsov umaknil svojo trditev, poroča BBC.

Geigerjev števec je na območju požarov prikazoval vrednosti, višje od običajnih. Geigerjev števec je na območju požarov prikazoval vrednosti, višje od običajnih. Foto: Reuters

Černobil, serija Trendi O snemanju Černobila: Zunaj je ves čas stal tip z brzostrelko #intervju

Glavno tveganje predstavlja vdihovanje dima z radioaktivnimi delci

Po černobilski nesreči leta 1986 so oblasti okoli elektrarne določile krog s premerom okoli 30 kilometrov in ga obdale z žičnato ograjo pod nenehno električno napetostjo. Dostop v to območje je omogočen le delavcem, ki z območjem upravljajo, in turistom, ki se vanj odpravijo na voden ogled.

Nevarnost je danes na tem območju minimalna. Znanstveniki trdijo, da je povprečna stopnja sevanja na tem območju približno za četrtino toliko škodljiva za človeško zdravje, kot je bila v trenutku po eksploziji in požaru.

Radioaktivni elementi se razgrajujejo v predvidljivih intervalih, imenovanih razpolovna doba, ki se lahko zelo razlikujejo. Povprečna razpolovna doba delcev v Černobilu je okoli 30 let.

Rastline, ki so iz zemlje na površje prinesle radioaktivne delce, te z gorenjem spuščajo v ozračje. Rastline, ki so iz zemlje na površje prinesle radioaktivne delce, te z gorenjem spuščajo v ozračje. Foto: Reuters

Od nesreče se je radioaktivnost posedla v tla, a korenine mahu, dreves in preostale vegetacije so je nekaj absorbirale in ponesle na površje, ko gorijo, pa se zdaj radioaktivni delci po zraku prenašajo z dimom, piše spletni The New York Times.

Glavno tveganje, ki ga povzročajo požari, predstavlja vdihovanje dima z majhnimi radioaktivnimi delci, ki jih je pred leti vrglo iz odprtega jedra černobilskega reaktorja, je dejala Olena Miskun, strokovnjakinja za onesnaženje zraka pri Ecodiyi (ime bi v slovenskem prevodu pomenijo Ekoakcija), ukrajinski organizaciji, ki se zavzema za okolje.

Ti delci lahko prav tako obležijo na zemlji in poljih in bi jih lahko kasneje zaužili s hrano. Kot je še dejala Miskunova, imajo trenutno v Ukrajini srečo, da tudi pri njih velja karantena, saj se ljudje zadržujejo doma, se manj sprehajajo in nosijo maske.

Dim lahko po zraku ponese radioaktivne delce. Dim lahko po zraku ponese radioaktivne delce. Foto: Reuters

zastava 101 stoenka Černobil Avtomoto Izjemna pot: Slovenci s stoenkami v Černobil #foto

Dim, ki ga je poneslo nad Kijev, naj ne bi bil nevaren, trdijo oblasti

Medtem veter dim nosi proti Kijevu, prestolnici z okoli tremi milijoni prebivalcev, dosegel naj bi ga prav v preteklem koncu tedna, a so do zdaj oblasti od tam poročale o vrednostih, ki naj bi bile znotraj običajnih. Po podatkih ukrajinskega državnega centra za sevanje in jedrsko varnost naj bi raven sevanja v zraku, ko se dim sprosti daleč od požarov, šteli za varno. Po pričakovanjih naj bi vrednosti sevanja predstavljale le stotino vrednosti, ki naj bi veljala za alarmantno.

Sicer požari na tem območju niso redkost, a tako velikih in tako blizu elektrarne do zdaj še ni bilo. Ukrajina, ki je prav tako v karanteni zaradi širjenja epidemije koronavirusa, se zdaj spopada še s to grožnjo.

Organizator turističnih potovanj Yaroslav Emelianenko, ki je povedal, da so požari že dva kilometra od poškodovanega reaktorja, je dejal, da bo požar, kljub temu, da gre za več ali manj neposeljeno območje (od nesreče v tovarni na teh območjih živi le še okoli 200 ljudi, ki niso želeli zapustiti svojega doma), pomenil tudi ekonomsko katastrofo, saj je Pripjat samo v letu 2018 v nadzorovanih obiskih obiskalo več kot 70 tisoč ljudi, v zadnjem letu pa je bilo to število še višje zaradi uspeha HBO-jeve serije o Černobilu. 

Jedrska elektrarna v Černobilu in bližnje mesto Pripjat ostajata zapuščena vse od leta 1986, ko je razneslo jedrski reaktor št. 4. Jedrska elektrarna v Černobilu in bližnje mesto Pripjat ostajata zapuščena vse od leta 1986, ko je razneslo jedrski reaktor št. 4. Foto: Reuters

Andrija Ševčenko Ukrajina Sportal Ševčenko primerja pandemijo z jedrsko katastrofo v Černobilu Odpadki Celje vrtec Novice Zakaj Celju pravijo tudi slovenski Černobil? #video Černobil stanovanje Trendi Stanovanje iz serije Černobil lahko zdaj najamete na Airbnbju #foto Černobil Trendi "Grozovita lepota Černobila je v tem, kaj je prišlo kasneje" #intervju #video Instagram černobil Trendi Vplivneži z Instagrama množično objavljajo fotografije iz Černobila #foto Černobil Trendi Rusi načrtujejo svojo serijo o Černobilu: v njej so za nesrečo krivi Američani #video Pripjat Trendi Černobil: manj radioaktivne nevarnosti, več težav s turisti #video Černobil Novice 30 let po Černobilu: kaj se lahko zgodi, ko si človek podjarmi atome, ti pa se uprejo Pripjat, Černobil Novice 30 let po Černobilu: Dobrodošli v ukrajinsko mesto duhov (fotozgodba) Černobil, Slonovo stopalo Novice Globoko pod Černobilom je najnevarnejša soba na svetu

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 86
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin