Zelenski na pogovoru v Berlinu, na fronti Ukrajinci z dronom uničili podmornico #video

21.25 Evropski voditelji za vzpostavitev večnacionalnih sil v Ukrajini

Voditelji več evropskih držav, med drugim Nemčije, Francije in Velike Britanije, so danes predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Sile bi bile del varnostnih jamstev, ki bi zagotavljale, da Rusija ne bi kršila mirovnega dogovora.

Večnacionalne sile bi pomagale pri obnovi ukrajinskih sil, zaščiti ukrajinskega zračnega prostora in zagotavljanju večje varnosti na morju, tudi z operacijami znotraj Ukrajine, piše v skupni izjavi voditeljev, v kateri so navedene tudi druge točke dogovora med njimi in ameriškimi uradniki v pogovorih o osnutku predloga za končanje vojne.

Volodimir Zelenski in Friedrich Merz v Berlinu. Foto: Guliverimage

Ukrajinska vojska naj bi denimo še naprej prejemala obsežno podporo in ohranila 800 tisoč pripadnikov. Mir bi se ohranjal tudi z "mehanizmom za nadzor in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA, ki bi ugotavljal kršitve in zagotavljal zgodnje opozarjanje pred morebitnimi prihodnjimi napadi", še piše v izjavi.

Omenjena je tudi pravno zavezujoča obveznost, da se v primeru prihodnjega oboroženega napada Rusije sprejmejo ukrepi za ponovno vzpostavitev miru in varnosti. Ti ukrepi lahko vključujejo oborožene sile, obveščevalno in logistično pomoč ter gospodarske in diplomatske ukrepe, je sporočila Evropska komisija.

Predvideno je tudi vlaganje v prihodnjo blaginjo Ukrajine, vključno z zagotovitvijo večjih sredstev za obnovo in rekonstrukcijo, sporazumi o trgovini, ki so v obojestransko korist, in upoštevanje potrebe, da Rusija Ukrajini nadomesti povzročeno škodo. Voditelji so podprli tudi pristop Ukrajine k EU.

Skupno izjavo, ki so jo objavili pred nocojšnjim srečanjem evropskih voditeljev z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Berlinu, so podpisali voditelji Velike Britanije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske in Švedske ter predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije.

21.23 Rusija: Ukrajincem ni uspelo uničiti podmornice

Ruska mornarica je zavrnila ukrajinske navedbe o uničenju ruske podmornice v Novorosijsku, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po navedbah predstavnika ruske črnomorske flote je do napada sicer prišlo, vendar ni bil uspešen.

"Nobena od ladij ali podmornic, ki so zasidrane v Novorosijsku, niti njihove posadke niso bile poškodovane zaradi sabotaže; svoje naloge opravljajo kot običajno," so sporočili.

20.28 Ukrajina napadla rusko podmornico v Črnem morju

Ukrajinska varnostna služba SBU je danes sporočila, da so Ukrajinci s podvodnimi droni prvič uspešno napadli rusko podmornico, medtem ko je bila zasidrana v črnomorskem pristanišču Novorosijsk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska podmornica je po navedbah SBU utrpela precejšnjo škodo in je onesposobljena. Dodali so, da so bila na podmornici nameščena štiri izstrelišča za rakete tipa kalibr, ki so bile uporabljene za napade na ukrajinsko ozemlje. 

20.27 Merz Putinu: Za božič ustavi spopade v Ukrajini

Friedrich Merz je Vladimirja Putina pozval, naj za božič ustavi spopade v Ukrajini. "Morda je ruskemu vodstvu ostalo še kanček človeškega dostojanstva in bo vsaj za nekaj dni božiča pustilo prebivalstvo v miru pred tem terorjem," je dejal in dodal, da bi prekinitev ognja med božičem lahko bila začetek konstruktivnih pogovorov o tem, kako doseči trajen mir v Ukrajini.

V nagovoru na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu pa je Merz pozval, da morajo članice na prihajajočem vrhu EU sprejeti odločitev glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. Prepričan je, da bi pri tem morale "vse evropske države nositi enako tveganje", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Če nam ne uspe, bo zmožnost Evropske unije za ukrepanje močno oslabljena za več let, če ne celo za daljše obdobje," je še dodal nemški kancler.

19.07 Merz vidi možnosti za mirovni proces

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je v Berlinu od nedelje v času pogajanj med delegacijama Ukrajine in ZDA gostil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je danes ocenil, da obstaja možnost za "resničen mirovni proces".

Izrazil je tudi zadovoljstvo z varnostnimi jamstvi, ki so jih Ukrajini v pogajanjih ponudile ZDA.

18.33 Zelenski: Pogovori z ZDA niso lahki, a so produktivni

"Ti pogovori (z Američani, op. p.) nikoli niso lahki, če sem iskren. Ampak šlo je za produktiven pogovor z veliko, res veliko podrobnostmi," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes povedal na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu, ki je sledil pogovorom delegacij Ukrajine in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik je ob tem pozval, da je treba zamrznjena ruska sredstva v celoti uporabiti za obrambo Ukrajine. Vodja ukrajinske pogajalske delegacije Rustem Umerov je medtem ocenil, da so bila pogajanja z ZDA konstruktivna in da so dosegli resničen napredek.

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, že v nedeljo prvič sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika ZDA Donalda Trumpa. Foto: Guliverimage

Neimenovan ameriški uradnik pa je po navedbah AFP dejal, da so bili pogovori z Zelenskim in ukrajinsko delegacijo resnično pozitivni. Ob tem je dejal, da bo mirovni načrt vključeval močna ameriška varnostna jamstva za Ukrajino po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

"Osnova tega sporazuma so resnično močna jamstva in zelo konkretno odvračanje," je še dejal ameriški uradnik, toda opozoril, da ponudba ne bo večno na mizi. "Ta zagotovila so na mizi zdaj, če bo dosežen dober zaključek," je pojasnil in tako Rusijo kot Ukrajino posredno pozval, naj sprejmeta ponujene dogovore.

Povedal je še, da bo predsednik ZDA Donald Trump danes poklical Zelenskega in voditelje več evropskih držav, Evropske unije in zveze Nato, ki bodo drevi v nemški prestolnici razpravljali o poteku pogajanj, navaja AFP.

Na pogovorih v Berlinu sicer še vedno niso dosegli dogovora o zasedenih ukrajinskih ozemljih, ki ostajajo ključno odprto vprašanje v pogajanjih. To je potrdil tudi Zelenski, ki je dejal, da imata Ukrajina in ZDA različna stališča glede ozemlja, ki bi ga morala Ukrajina odstopiti Rusiji.

Danes se je odvilo novo srečanje, Zelenski pa je zatem niz visokih srečanj v Nemčiji nadaljeval s sprejemom pri predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju in predsednici spodnjega doma parlamenta oziroma bundestaga Julio Klöckner, nakar ga bo sprejel še kancler Merz. Foto: Guliverimage

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, že v nedeljo prvič sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Trumpa.

Danes se je odvilo novo srečanje, Zelenski pa je zatem niz visokih srečanj v Nemčiji nadaljeval s sprejemom pri predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju in predsednici spodnjega doma parlamenta oziroma bundestaga Julio Klöckner, nakar ga bo sprejel še kancler Merz.

Zvečer se jima bo na večerji pridružilo več evropskih voditeljev. Med njimi bosta francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, udeležbo pa sta potrdila tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po navedbah oblasti v Berlinu naj bi v pogovorih sodelovala tudi Kushner in Witkoff.

15.06 Ruska centralna banka zahteva skoraj 195 milijard evrov odškodnine

Ruska centralna banka v tožbi proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji zahteva okoli 195 milijard evrov odškodnine, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa. Euroclear hrani večino premoženja ruske centralne banke, ki ga je Evropska unija zamrznila v okviru sankcij zoper Rusijo zaradi invazije na Ukrajino, ki se je začela leta 2022.

Tožbo proti finančni družbi Euroclear je ruska centralna banka na moskovsko sodišče vložila minuli petek. Banka je ob tem sporočila, da ji dejanja Eurocleara povzročajo škodo, ker ne more upravljati s sredstvi in vrednostnimi papirji, ki ji pripadajo.

Kiril Dmitrijev trdi, da bo Rusija zmagala na sodišču in dobila nazaj ruske rezerve ter da bodo Evropska unija, evro in Euroclear utrpeli posledice. Foto: Guliverimage

Vodja ruskega sklada za neposredne naložbe Kiril Dmitrijev, sicer bližnji sodelavec predsednika Vladimirja Putina, je danes na omrežju X zatrdil, da bo Rusija zmagala na sodišču in dobila nazaj ruske rezerve ter da bodo Evropska unija, evro in Euroclear utrpeli posledice. Dmitrijev je evropske birokrate obtožil napak in pripomnil, da so v paniki. "Veste, da je uporaba ruskih rezerv brez soglasja Centralne banke Ruske federacije nezakonita, spodkopava sistem rezerv, ki so ga razvile ZDA, in povišuje stroške za vse," je dodal.

Tožba je povezana tudi z mehanizmi za uporabo ruskega premoženja, o katerih sedaj uradno razmišlja Evropska komisija, je dpa povzel navedbe na spletni strani ruske centralne banke.

Predstavniki držav članic EU so se v petek strinjali, da rusko državno premoženje v EU zamrznejo za nedoločen čas. Ta odločitev predstavlja enega ključnih elementov predloga EU za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini.

15.02 Svet EU razširil sankcije proti Rusiji in Belorusiji

Svet EU je danes razširil sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Zaradi ruskih hibridnih groženj je sankcioniral nadaljnjih 12 oseb in dva subjekta, zaradi podpore ruski floti v senci pa še dodatnih devet podpornikov. Glede Belorusije je Svet EU razširil kriterije za uvedbo sankcij posameznikom in subjektom, ki spodkopavajo demokracijo in varnost EU.

Na danes objavljenem seznamu so pomembni zunanjepolitični analitiki, ki so povezani s političnim in komunikacijskim aparatom Kremlja, ter vplivneži, ki spodbujajo prorusko propagando in teorije zarote o ruski invaziji na Ukrajino, so v izjavi zapisali pri Svetu EU.

Ta je sankcioniral še mednarodno rusofilsko gibanje za širjenje "destabilizirajočih narativov" v imenu ruske vlade in 142. ločeni bataljon za elektronsko bojevanje s sedežem v Kaliningradu, ki naj bi bil odgovoren za uporabo tehnologije za motenje sistemov kratkovalovnih komunikacij, kar je povezano z nedavnimi primeri izpadov signalov GPS v več državah EU. Na seznamu so tudi člani ruske vojaške obveščevalne agencije GRU, ki so bili del kibernetskih napadov.

14.22 Tanja Fajon o pravno vzdržni rešitvi za financiranje podpore Ukrajini

Slovenija bo podprla samo pravno in fiskalno vzdržno rešitev za financiranje nadaljnje podpore EU Ukrajini, je ob pogovorih članic unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Kijevu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Tanja Fajon meni, da bi bila prehodna posojila, za katera bi jamčila EU, za Slovenijo bolj sprejemljiva. Foto: STA

Po njenih besedah sicer med članicami narašča občutek, da še ni jasnih analiz in ocen, kaj bi pomenila uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. V skladu s predlogom Evropske komisije bi za to posojilo jamčile članice.

Sama meni, da bi bila prehodna posojila, za katera bi jamčila EU, za Slovenijo bolj sprejemljiva.

13.15 V Berlinu se nadaljujejo pogajanja med ZDA in Ukrajino

Ukrajinska delegacija na čelu s predsednikom Volodomirjem Zelenskim danes v Berlinu nadaljuje pogajanja z ameriško stranjo o končanju vojne v Ukrajine. Po večurnem sestanku v nedeljo so ZDA poročale o napredku. V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, v nedeljo sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Donalda Trumpa.

Po petih urah srečanja je Witkoff na omrežju X objavil, da jim je uspelo doseči veliko napredka in da se pogovori nadaljujejo danes. Obe delegaciji sta proti koncu dopoldneva prispeli na urad nemškega kanclerja, nakar je ukrajinski predstavnik tudi potrdil začetek novega kroga pogovorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po petih urah srečanja je Witkoff na omrežju X objavil, da jim je uspelo doseči veliko napredka in da se pogovori nadaljujejo danes. Foto: Reuters

Zelenski je v nedeljo nakazal pripravljenost na odpoved članstvu države v Natu, kar je Kremelj danes označil za enega od temeljev pogajanj. V Moskvi tudi pričakujejo, da jih bodo ZDA obvestile o vsebini današnjih pogovorov. Danes bo Zelenskega sprejel tudi Merz, nakar se jima bodo zvečer pridružili voditelji več evropskih držav, EU in Nata.

Ukrajina upa, da bo ZDA prepričala v nujnost prekinitve ognja pred kakršnimikoli ozemeljskimi popuščanji Rusiji, ki med drugim zase terja regijo Donbas na vzhodu. Evropske zaveznice Kijeva medtem poudarjajo potrebo po pravičnem miru in zagotovilu, da Rusija v prihodnje ne bi obnovila sovražnosti.

V osrednjem delu Berlina po poročanju AFP veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Ob vožnji varovanih kolon vozil so oblasti zaprle določene ulice, na strehah za varnost skrbijo ostrostrelci, na ulicah patruljirajo enote s psi, nebo nad nemško prestolnico pa nadzorujejo enote proti dronom.

12.20 Za Rusijo odpoved Ukrajine članstvu v Natu temeljno vprašanje pogajanj

Nečlanstvo Ukrajine v Natu je temeljno vprašanje pogajanj o končanju vojne, je sporočil Kremelj. Od ZDA pričakuje obveščanje o pogajanjih, ki jih danes v Berlinu nadaljujejo z ukrajinsko stranjo. Po nedeljskih pogovorih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal pripravljenost na odpoved članstvu v Natu, ZDA pa so poročale o napredku. 

"To vprašanje je eden od temeljnih kamnov in terja posebno razpravo," je glede članstva Ukrajine v Natu danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija že ves čas odločno nasprotuje včlanitvi Kijeva v severnoatlantsko zavezništvo, za kar si že dolgo prizadevajo ukrajinske oblasti. Prav to velja za eno od osrednjih žgočih vprašanj v pogajanjih za končanje vojne, ki potekajo pod okriljem ZDA.

Zelenski je v nedeljo nakazal na možnost, da bi se Ukrajina prizadevanjem za članstvo v Natu odrekla v zameno za trdna varnostna jamstva. Foto: Reuters

Zelenski je v nedeljo nakazal na možnost, da bi se Ukrajina prizadevanjem za članstvo v Natu odrekla v zameno za trdna varnostna jamstva. Priznal je, da nekatere članice Nata včlanitvi Kijeva nasprotujejo. Izjavo je podal pred pogovori o mirovnem načrtu, ki jih je v nedeljo v Berlinu skupaj z delegacijo opravil z ameriško stranjo. Po peturnem srečanju je odposlanec ZDA Steve Witkoff zatrdil, da je bil dosežen "velik napredek". Nadaljevanje pogovorov je napovedal za danes.

Kot je danes še dejal Peskov, Rusija od ZDA pričakuje, da jih bodo obvestile "o konceptu, o katerem danes razpravljajo v Berlinu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po nadaljnjem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije je nato zvečer na sedežu nemškega kanclerja Friedricha Merza predviden še sestanek Zelenskega s skupino voditeljev več evropskih držav, EU in Nata. Evropski voditelji v okviru pogajanj, ki potekajo, poskušajo zagotoviti, da končni dogovor ne bi favoriziral Rusije. Poleg članstva v Natu je drugo ključno vprašanje ozemlje, pri čemer naj bi glede na navedbe vira za AFP ameriški pogajalci od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu.

9.10 Kallas: Če Putin zavzame Donbas, bo zavzel celotno Ukrajino

Če ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu uspe zavzeti ukrajinski Donbas, bo zavzel celotno Ukrajino, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU posvarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Ukrajina zato po njenih besedah potrebuje konkretna varnostna jamstva.

The Donbas isn’t Putin’s end game.
If he gets it, he will demand more.

We know this from history and we should learn from history.

My doorstep ahead of today’s Foreign Affairs Council ↓ pic.twitter.com/g2q7wEwDCh

— Kaja Kallas (@kajakallas) December 15, 2025

"Donbas ni Putinov končni cilj," je opozorila visoka zunanjepolitična predstavnica EU. Foto: Reuters "Razumeti moramo, da Donbas ni Putinov končni cilj. Če zavzame Donbas, bo padla trdnjava in nato bodo zagotovo zavzeli celotno Ukrajino. Če bo padla Ukrajina, pa so v nevarnosti tudi druge regije. To vemo iz zgodovine in iz zgodovine se moramo učiti," je spričo diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini dejala Kallas in poudarila pomen varnostnih jamstev za Kijev. Če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti zvezi Nato, varnostna jamstva "na papirju" ne bodo dovolj, je dodala. Ukrajina bo po njenem mnenju potrebovala jamstva v obliki vojaških sil in zmogljivosti, da se bo lahko branila.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, bo ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

6.35 V Berlinu se nadaljujejo pogovori o končanju vojne v Ukrajini

V Berlinu bodo danes potekali novi pogovori o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini, ki se jih bodo udeležili tudi voditelji več evropskih držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je v nedeljo z delegacijo v nemški prestolnici že sešel z ameriškimi posredniki, se je zavzel za trdna varnostna jamstva za Ukrajino.

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, že v nedeljo sestali Zelenski z ukrajinsko delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki obeh delegacij so srečanje po več kot petih urah prekinili in ga bodo nadaljevali danes.

Kot je pred srečanjem z ameriško delegacijo dejal Zelenski, bo poudarek na zagotovitvi varnostnih jamstev za Ukrajino, da bi preprečili morebitno novo rusko invazijo. Zelenski naj bi Witkoffu tudi predstavil zadnje predloge Kijeva glede mirovnega načrta, ki so ga pripravile ZDA.

Pogovore v Berlinu gosti nemški kancler Friedrich Merz. Foto: Reuters

Na povabilo Merza naj bi se nato danes zvečer v Berlinu z Zelenskim sešli voditelji več evropskih držav, med drugim Francije in Velike Britanije, ter EU in Nata, da bi govorili o napredku v pogajanjih glede končanja vojne v Ukrajini. Kot so pred dnevi poročali tuji mediji, bi se lahko sestali tudi z Witkoffom.

Zelenski je še pred nedeljskimi pogovori v izjavi za medije dejal, da se je Ukrajina pripravljena odpovedati prizadevanjem za članstvo v Natu v zameno za varnostna jamstva ZDA in Evrope kot kompromis za končanje vojne z Rusijo. Tudi evropski voditelji so večkrat poudarili pomen varnostnih zagotovil.

ZDA na čelu s predsednikom Trumpom medtem pritiskajo, da bi dogovor o mirovnem načrtu dosegli čim prej, Rusija pa vztraja pri svojih zahtevah in poudarja, da mora končni načrt vključevati varnostna jamstva tudi za Rusijo. Pri tem je za Moskvo med drugim ključno, da Ukrajina ne sme postati članica zveze Nato.

6.00 Zunanji ministri EU o krepitvi varnostnih jamstev za Ukrajino

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes zaradi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje ruske agresije na Ukrajino razpravljali o krepitvi varnostnih jamstev, ki jih Unija in njene članice zagotavljajo Kijevu. Na dnevnem redu imajo še odnose EU s Kitajsko in razmere na Bližnjem vzhodu.

Ministri, med njimi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, se bodo v razpravi o zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini med drugim posvetili nadaljnjemu urjenju ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, napovedujejo diplomatski viri v Bruslju. V okviru misije EUMAM so inštruktorji držav članic po njihovih navedbah v treh letih izurili že več kot 85 tisoč ukrajinskih vojakov. EU poleg tega po navedbah virov jamstva Kijevu zagotavlja prek podpore ukrajinski obrambni industriji in svoje civilne misije, med drugim na področjih kibernetske varnosti in razminiranja.

Unija ob nadaljevanju ruskih napadov na Ukrajino, ki kljub mirovnim prizadevanjem predsednika ZDA Donalda Trumpa ne pojenjajo, krepi tudi pritisk na Moskvo prek sankcij. Tako je pričakovati, da bodo zunanji ministri potrdili dodatne ukrepe proti t. i. floti ladij v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, ter proti posameznikom in organizacijam, ki širijo rusko propagando.

Vojna v Ukrajini bo tudi ena od tem ministrske razprave o odnosih med EU in Kitajsko, ki po navedbah Zahoda podpira rusko agresijo. To je po navedbah neimenovanih diplomatov EU negativno vplivalo na odnose s Pekingom.

Vodje diplomacij imajo na dnevnem redu še razmere v Siriji in na Bližnjem vzhodu, pri čemer bodo govorili predvsem o izvajanju mirovnega načrta za Gazo.

Novice V Berlinu se lomi prihodnost vojne v Ukrajini – odločilni dnevi za Evropo

Novice Ukrajinec se je izdajal za zdravnika, nakradel za 150 tisoč evrov gotovine in zlata

Novice Novi češki premier zavrnil nadaljno pomoč Ukrajini: Ne bomo dali nobenega denarja