Sobota, 7. 9. 2024, 7.14
1 mesec, 3 tedne
V Alžiriji danes predsedniške volitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Favorizirani Abdelmadjid Tebboune po petih letih predsedovanja še vedno izkazuje "demokratični primanjkljaj", je ocenil analitik z raziskovalnega centra za arabski in mediteranski svet CERMAM s sedežem v Švici. Amnesty International prav tako trdi, da alžirske oblasti omejujejo delovanje civilne družbe in človekove pravice, v državi pa vlada ozračje strahu in cenzure.
V Alžiriji bo 24 milijonov volivcev danes izbiralo predsednika države. Za favorita velja 78-letni Abdelmadjid Tebboune, ki je vodenje države prevzel leta 2019 v času množičnega protestnega gibanja Hirak. Za drugi mandat na čelu tretjega največjega gospodarstva na afriški celini se poteguje kot neodvisni kandidat.
Tebboune je v kampanji med drugim obljubljal več delovnih mest ter višje minimalne plače in pokojnine. Ljudem se je skušal približati z distanciranjem od političnih strank, ki so med številnimi Alžirci izgubile verodostojnost. Na enem od zborovanj v južni Sahari je celo nosil tradicionalna tuareška oblačila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V tekmi za predsedniški položaj mu bosta nasproti stala zmerni islamist Abdelaali Hassani in socialist Youcef Aouchiche.
Tebboune je leta 2019 na predsedniškem položaju nasledil Abdelaziza Boutefliko, ki je državi vladal dve desetletji, nato je po pritisku vojske in množičnega protestnega gibanja Hirak odstopil.
Vladanje s trdo roko
Na prejšnjih volitvah je trenutni predsednik zmagal z 58,13 odstotka glasov, a ob le 40-odstotni volilni udeležbi.
Čeprav po lastnih zagotovilih podpira zahteve Hiraka, ki naj bi največjo afriško državo s približno 45 milijoni prebivalcev osvobodile zatiralske preteklosti, so v času njegovega predsedovanja zaprli več sto aktivistov, prepovedali protestne shode in ob podpori vojske zatirali politične nasprotnike.
Po petih letih predsedovanja Tebboune še vedno izkazuje "demokratični primanjkljaj", je ocenil analitik iz raziskovalnega centra za arabski in mediteranski svet CERMAM s sedežem v Švici. Amnesty International prav tako trdi, da alžirske oblasti omejujejo delovanje civilne družbe in človekove pravice, v državi pa vlada ozračje strahu in cenzure.
Prav tako se Alžirija poleg Rusije in Kitajske ni pridružila petkovi izjavi Varnostnega sveta na temo pravic žensk, s katero so obsodili zakonodajo o morali, ki so jo pred kratkim potrdili afganistanski talibani.
Tebboune na drugi strani poudarja, da je tretje največje gospodarstvo in največjo izvoznico zemeljskega plina na afriški celini znova postavil na noge. Pri tem je Alžiriji z dvigom cen plina koristila tudi vojna v Ukrajini.
