Petek, 10. 12. 2021, 17.11
3 leta
Ukrepi ali precepljenost. Zakaj te države v Evropi najbolj izstopajo?
Zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom in tudi nove različice omikron so v zadnjem tednu v mnogih evropskih državah in v svetu zaostrili ukrepe za zajezitev širjenja okužb, ponekod pa jih celo že sproščajo. V nekaterih državah kljub ostrim ukrepom sedemdnevna pojavnost okužb na sto tisoč prebivalcev narašča, in to ne glede na dobro precepljenost. "Ukrepi so ključni za necepljeni del prebivalstva, saj bodo ob njihovem sproščanju zbolevali necepljeni in neprebolevniki," so pojasnili naši strokovnjaki.
Na evropskem zemljevidu o stanju okuženosti z novim koronavirusom, ki ga objavlja sledilnik za covid-19, smo v Sloveniji v preteklih štirinajstih dneh potrdili 1.205 novih primerov okužb na sto tisoč prebivalcev. Malenkost bolje od nas se držijo Avstrijci (1.200), kjer v zadnjih dneh beležijo tudi bistven upad števila novih okužb.
Slabše od nas trenutno kaže Madžarski (1.235), Hrvaški, (1.352), Švici (1.411), Nizozemski (1.719), z več kot dva tisoč novih primerov okužbe v zadnjih štirinajstih dneh na sto tisoč prebivalcev pa najbolj izstopajo Belgija (2.017), Češka (2.204) in Slovaška (2.672).
Ponekod sproščanje ukrepov kljub naraščanju okužb
V temno rdečih državah, ki z novimi primeri okužb najbolj izstopajo, je precepljenost različna, v Belgiji je tako cepljene 75,7 odstotka populacije, na Češkem 60,3 odstotka, na Slovaškem pa 46,6 odstotka prebivalstva. Na Nizozemskem je za primerjavo precepljenost celotne populacije 69,7-odstotna.
Precepljenost v državah članicah Evropske unije danes pri celotnem prebivalstvu znaša 66,8 odstotka.
"Naraščanje okužb kljub ponekod dobri precepljenosti lahko povezujemo z ukrepi. V Belgiji na primer okužbe naraščajo, ker v šolah ni nadzora in ne testiranj, otroci tako okužbe prinašajo v domače okolje. Podobno je na Danskem, tudi tam okužbe rastejo in zato, kljub visoki precepljenosti, znova uvajajo ostrejše ukrepe," je aktualne podatke komentiral Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Na Slovaškem na primer, kljub naraščanju okužb in slabi petdesetodstotni precepljenosti prebivalstva, ukrepe za zajezitev epidemije covid-19 sproščajo. Cepljeni in prebolevniki lahko spet hodijo v trgovine, cerkve in na smučišča. Razmere so resne, a poročajo, da jih imajo pod nadzorom.
Na Danskem so, potem ko so ukrepe jeseni za dva meseca sprostili, zaradi širjenja okužb podaljšali šolske božično-novoletne počitnice, omejili delovanje nočnih klubov in prebivalce pozvali k delu od doma.
Kljub temu da so razmere v avstrijskih bolnišnicah še resne, pa naj bi se po napovedih novega avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja zaprtje javnega življenja v Avstriji v prihodnjem tednu končalo. V Avstriji je cepljene 66,7 odstotka populacije.
Na Poljskem bodo 15. decembra zaostrili pogoje za vstop v restavracije, hotele, kinematografe, gledališča in cerkve, je poročala STA. Nočni klubi in diskoteke bodo po 15. decembru zaprti, javni potniški promet bo omejen na 75 odstotkov sedežev. V državi bo od 20. decembra letos do 9. januarja prihodnje leto šolanje na daljavo za osnovne in srednje šole. Delež cepljenih proti covid-19 je okoli 54-odstoten. Ukrepe zaostrujejo tudi na Švedskem.
V Sloveniji je po podatkih ECDC (Evropskega centra za nadzor bolezni) z vsemi odmerki cepljenih 55,3 odstotka prebivalcev.
Ukrepi so nujni zaradi necepljenih posameznikov
Ob statistiki omenjenih številk moramo upoštevati kombinacijo nefarmacevtskih ukrepov in cepljenje, je še dejal Jerala. Infektolog Janez Tomažič pa je poudaril, da so ukrepi ključni predvsem za necepljeni del prebivalstva: "Ko so v nekaterih državah popustili z ukrepi, se je z virusom okužil delež necepljenih prebivalcev in neprebolevnikov," je dejal.
Tomažič ostaja zaskrbljen tudi zaradi različice omikron, za katero je že znano število mutacij, niso pa še jasne njihove posledice.
"Če je nova različica koronavirusa omikron tako nalezljiva kot delta, njenega širjenja ne bomo mogli preprečiti," je opozoril že pred dnevi in pozval k spoštovanju osnovnih ukrepov za preprečitev širjenja okužb s koronavirusom.
Znova je tiste, ki se z virusom še niso srečali in so "imunsko naivni", pozval k cepljenju. Polno cepljene pa k cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva. "Zanesljivo je, da si bolj zaščiten, če imaš več protiteles, in to je v tem trenutku vse, kar lahko naredimo," je še opozoril Tomažič.
Boljša precepljenost, manj ljudi v bolnišnicah
V primerjavi s podatki o cepljenju je zanimivo tudi razmerje med cepljeno populacijo in številom covidnih bolnikov v bolnišnicah na milijon prebivalcev, kažejo podatki ourworldindata.org.
Tam, kjer je precepljenost boljša, je v bolnišnicah manj oseb. Na Nizozemskem, ki ima 69,7-odstotno precepljenostjo, je na primer v bolnišnicah 122 bolnikov na milijon prebivalcev, Slovenija, Češka in Slovaška pa imajo s slabšo precepljenostjo v bolnišnicah več ljudi. Izstopa Madžarska, kjer imajo 59,7-odstotno precepljenost prebivalstva in veliko število hospitaliziranih.
Cepljenje po mnenju stroke in evropskih odločevalcev ostaja najučinkovitejše orodje za zaščito pred boleznijo covid-19. "Rada bi poslala zelo jasno sporočilo o vlogi cepiv, ker so dokazi jasni − cepljenje deluje in ostaja najučinkovitejše orodje, ki ga imamo za zaščito ljudi," je v Evropskem parlamentu ob naraščanju okužb v Evropi poudarila evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides.
21