Petek, 31. 3. 2023, 7.27
1 leto, 1 mesec
401. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin podpisal novo rusko globalno strategijo. Usmerjena je proti Zahodu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal nov ruski strateški dokument, katerega cilj je omejevanje "prevlade Zahoda". Kot ključni partnerici za prihodnost Rusije sta v dokumentu navedeni Indija in Kitajska.
20.58 Putin podpisal novo rusko globalno strategijo. Usmerjena je proti Zahodu.
16.52 Rusija v novi zunanjepolitični strategiji ZDA označila za največjo grožnjo
13.11 ZN: Vojna v Ukrajini ogroža stabilnost številnih držav
11.55 Lukašenko posvaril pred izbruhom jedrske vojne v Ukrajini
9.03 Ovse bo preiskala obtožbe o domnevnih deportacijah ukrajinskih otrok
7.27 ZDA: Rusija od Severne Koreje še vedno skuša kupiti orožje in strelivo
7.20 Lavrov bo aprila vodil zasedanje Varnostnega sveta ZN
7.00 Američani zaskrbljeni zaradi pridržanja njihovega novinarja
20.58 Putin podpisal novo rusko globalno strategijo. Usmerjena je proti Zahodu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal nov ruski strateški dokument, katerega cilj je omejevanje "prevlade Zahoda". Kot ključni partnerici za prihodnost Rusije sta v dokumentu navedeni Indija in Kitajska.
Kot poroča AFP, je nov strateški dokument utrdil globok razkol med Moskvo in Zahodom v slogu hladne vojne, ki se je drastično poglobil po ruski invaziji na Ukrajino.
"Prednostna naloga Ruske federacije je odprava ostankov prevlade ZDA in drugih sovražnih držav v svetovni politiki," piše v strateškem dokumentu, ki ga je danes podpisal Vladimir Putin.
Izraz "sovražne države" Rusija uporablja za opis držav, predvsem v Evropi in Severni Ameriki, ki so obsodile rusko invazijo na Ukrajino in uvedle sankcije proti Moskvi.
16.52 Rusija v novi zunanjepolitični strategiji ZDA označila za največjo grožnjo
Rusija je v obdobju diplomatske krize zaradi svoje invazije na Ukrajino danes sprejela novo zunanjepolitično strategijo, v kateri je Združene države Amerike in Zahod označila za vir "eksistencialnih groženj" za Moskvo. ZDA je označila za največjo grožnjo Rusiji, kot svoji strateški partnerici pa navedla Kitajsko in Indijo.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dokument danes tudi podpisal, je sprejem nove zunanjepolitične strategije na današnji seji sveta za nacionalno varnost utemeljil s tem, da je Rusija zaradi "pretresov na mednarodnem prizorišču prisiljena prilagoditi svoje dokumente za strateško načrtovanje, vključno s tistimi o zasnovi zunanje politike Rusije", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova nova strategija razkriva "eksistencialno naravo groženj, ki jo povzročajo dejanja neprijateljskih držav", ZDA pa označuje za "glavnega pobudnika in vodjo protiruske linije".
"Na splošno si Zahod s svojo politiko na vsak način prizadeva oslabiti Rusijo, gre pa za novo vrsto hibridne vojne," je dodal. Poudaril je še, da nova strategija ruske zunanje politike temelji na načelu, da se bodo "protiruskim ukrepom neprijaznih držav nenehno upirali, po potrebi tudi ostro".
V danes objavljenem dokumentu na 42 straneh je Moskva ZDA navedla kot "glavnega pobudnika, organizatorja in izvajalca agresivne protiruske politike Zahoda". ZDA so "vir glavnih tveganj za varnost Rusije, mednarodni mir ter uravnotežen, pravičen in trajnosten razvoj človeštva", so zapisali ter dodali, da bo v skladu s tem Rusija usmerila svojo politiko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Strategija poziva k odpravi "ostankov prevlade" ZDA in drugih "neprijateljskih držav" ter kritizira "rusofobijo" v zahodnih državah. Evropo poziva, naj bo bolj neodvisna od ZDA.
V dokumentu tudi piše, da se Rusija vidi kot neodvisno kultura v središču "ruskega sveta", v katerem si znova prizadeva za prevlado, vsaj na območju nekdanje Sovjetske zveze, ki ga označuje kot "bližnjo tujino" Rusije.
Rusija je novo zunanjepolitično strategijo pripravila v obdobju napetosti z Zahodom po invaziji na Ukrajino. ZDA in njene zaveznice so uvedle stroge gospodarske sankcije proti Rusiji, ta jih obtožuje, da vodijo posredniško vojno v Ukrajini, zlasti z dobavo orožja Kijevu.
Rusija, izolirana na Zahodu, si prizadeva za gospodarsko in diplomatsko zbliževanje z Azijo, zlasti s Kitajsko.
13.11 ZN: Vojna v Ukrajini ogroža stabilnost številnih držav
Zaradi ruske vojne v Ukrajini se zaostruje najhujša svetovna kriza življenjskih stroškov v tej generaciji, ki ogroža stabilnost številnih držav, je danes v Ženevi opozoril visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Obenem je opozoril tudi na tveganje za jedrsko nesrečo v nuklearki Zaporožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah visokega komisarja je močno povečanje cen hrane, energije in drugih dobrin zaradi vojne v Ukrajini povečalo napetosti in neenakosti v vseh regijah sveta. Kot je dejal v govoru pred svetom Združenih narodov, se zaradi tega zaostruje "najhujša svetovna kriza življenjskih stroškov v tej generaciji", ki je v revščino pahnila okoli 71 milijonov ljudi in ki "ogroža stabilnost številnih držav".
Poleg tega je 37 let po jedrski nesreči v Černobilu "še ena ukrajinska jedrska elektrarna, v Zaporožju, še naprej izpostavljena velikemu tveganju, ki lahko vpliva na milijone ljudi", je opozoril Türk.
"V času, ko se človeštvo sooča z izjemnimi eksistenčnimi izzivi, nas ta uničujoča vojna odvrača od iskanja rešitev in zagotavljanja našega preživetja," je dejal in dodal, da se vojna mora končati.
Po podatkih komisarjevega urada je od začetka vojne v Ukrajini umrlo več kot 8.400 civilistov, več kot 14 tisoč pa je bilo ranjenih. Ob tem je opozoril, da je to "le vrh ledene gore", večina civilnih žrtev pa je posledica ruskih napadov na stanovanjske soseske.
11.55 Lukašenko posvaril pred izbruhom jedrske vojne v Ukrajini
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes izjavil, da zahodna podpora Ukrajini povečuje verjetnost izbruha jedrske vojne v tej državi. Ob tem je pozval k premirju in zatrdil, da je treba vsa odprta vprašanja med sprtima stranema urediti za pogajalsko mizo in brez predpogojev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več si lahko preberete v spodnjem članku.
9.03 Ovse bo preiskala obtožbe o domnevnih deportacijah ukrajinskih otrok
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je v četrtek sporočila, da bo sprožila preiskavo obtožb o domnevnih ruskih prisilnih deportacijah ukrajinskih otrok z zasedenih ozemelj. Pri tem se v dogovoru s Kijevom sklicuje na t. i. moskovski mehanizem, ki omogoča ustanovitev misije za preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic.
Po besedah nemške predstavnice v Ovseju Gese Bräutigam bodo zbrane informacije posredovali "ustreznim mehanizmom za odgovornost" in nacionalnim, regionalnim ali mednarodnim sodiščem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Še naprej smo zaskrbljeni zaradi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah po ruski obsežni agresivni vojni proti Ukrajini, zlasti v zvezi s prisilnim premeščanjem in rusko deportacijo otrok," je dodala.
45 držav Ovseja je s tem sprožilo t. i. moskovski mehanizem, ki jim omogoča ad hoc ustanovitev misije strokovnjakov za preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic.
Ukrajinska vlada rusko stran obtožuje, da je nezakonito deportirala na tisoče otrok iz okupirane Ukrajine v Rusijo. Urad Ovseja za človekove pravice je decembra takšna poročila označil za verodostojna.
Ta mesec je nato Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove, ker naj bi bila odgovorna za deportacije. V Moskvi so nalog označili za nezakonit ter proti tožilcem in sodnikom ICC sprožili kazensko preiskavo. Ob tem vztrajajo, da so otroke pred spopadi odpeljali na varno.
ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj tako kot ZDA niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča.
7.27 ZDA: Rusija od Severne Koreje še vedno skuša kupiti orožje in strelivo
Rusija še naprej skuša pridobiti orožje in strelivo iz Severne Koreje, je v četrtek v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. ZDA menijo, da skuša Rusija orožje iz Severne Koreje dobiti prek slovaškega trgovca z orožjem Ašota Mkrtičeva.
Rusija Severni Koreji po trditvah ZDA v zameno za orožje ponuja hrano. Takšen sporazum bi kršil številne resolucije Varnostnega sveta ZN, je dejal Kirby in opozoril na nedavne izjave Severne Koreje, da Rusiji ne bo prodajala ali dobavljala orožja. "To zadevo bomo še naprej pozorno spremljali," je dejal Kirby.
ZDA so v četrtek uvedle sankcije proti 56-letnemu Mkrtičevu iz Bratislave in zamrznile njegovo morebitno premoženje v ZDA.
Kirby je poudaril, da bodo ZDA storile vse, kar je mogoče, da bi Rusiji preprečile nabavo vojaške opreme iz Severne Koreje in vseh drugih držav, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini.
Za Severno Korejo že veljajo stroge sankcije Varnostnega sveta ZN. ZDA, Južna Koreja, Japonska in Evropska unija so v zadnjih letih večkrat sprejele posebne kazenske ukrepe proti Severni Koreji.
Resolucije Varnostnega sveta ZN izolirani državi prepovedujejo izvajanje jedrskih poskusov in preizkušanje balističnih raket, ki bi lahko bile opremljene z jedrsko bojno glavo.
7.20 Lavrov bo aprila vodil zasedanje Varnostnega sveta ZN
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo aprila vodil zasedanje Varnostnega sveta ZN, ko bo Rusija prevzela predsedovanje mednarodnemu organu, je sporočila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
"Prihajajoče rusko predsedovanje Varnostnemu svetu ZN je "najslabša prvoaprilska šala do zdaj", je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in dodal, da gre za dober opomin, da je nekaj narobe z načinom delovanja mednarodne varnostne arhitekture.
7.00 Američani zaskrbljeni zaradi pridržanja njihovega novinarja
ZDA so zaskrbljene zaradi pridržanja novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha. "State Department je v neposrednem stiku z rusko vlado glede pridržanja novinarja, vključno z aktivnim delom za zagotovitev konzularnega dostopa zanj," je potrdila Bela hiša.
123