Četrtek, 30. 3. 2023, 7.35
5 mesecev
400. DAN VOJNE V UKRAJINI
Znano je, koliko Rusov je Putin vpoklical med spomladansko naborno kampanjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,95
86
Septembra je Putin podpisal ukaz, s katerim je v jesensko akcijo vpoklical 120 tisoč ljudi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki določa, koliko državljanov je treba vpoklicati v okviru spomladanske naborne kampanje, ki poteka vsako leto. Po poročanju tiskovne agencije Tass naj bi bilo na služenje vojaškega roka vpoklicanih 147 tisoč Rusov.
19.46 Putin podpisal odlok o vpoklicu 147 tisoč Rusov na letni spomladanski nabor
16.28 Ukrajinci napovedali protiofenzive na več frontah. Na bojišče tudi leopardi.
13.54 Karel III. v bundestagu: Ruska invazija na Ukrajino ogroža varnost Evrope
12.02 Avstrijski svobodnjaki v parlamentu bojkotirali govor Zelenskega
11.45 Hrvaški vojaški helikopterji naj bi kmalu prispeli v Ukrajino
10.56 V Rusiji zaradi suma vohunjenja pridržali novinarja Wall Street Journala
7.00 Ameriški zunanji minister Dodika primerjal s Putinom
19.46 Putin podpisal odlok o vpoklicu 147 tisoč Rusov na letni spomladanski nabor
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki določa, koliko državljanov je treba vpoklicati v okviru spomladanske naborne kampanje, ki jo pripravijo vsako leto.
Po poročanju tiskovne agencije Tass naj bi bilo na služenje vojaškega roka vpoklicanih 147 tisoč Rusov.
Septembra je Putin podpisal ukaz, s katerim je v jesensko akcijo vpoklical 120 tisoč ljudi.
Tass je takrat citiral rusko obrambno ministrstvo, ki je dejalo, da vpoklic ni bil na noben način povezan s tem, kar Moskva imenuje njena posebna vojaška operacija, kar je ime za invazijo na Ukrajino.
V Rusiji morajo vsi moški med 18. in 27. letom med visokošolskim izobraževanjem opraviti enoletno vojaško službo ali enakovredno usposabljanje.
V povprečju je bilo v zadnjih letih vsako pomlad in jesen vpoklicanih približno 130 tisoč judi, navaja Tass.
Putin je odlok podpisal nekaj dni po tem, ko je Rusija sprožila novo kampanjo za iskanje prostovoljcev za dopolnitev svojih enot za vojno v Ukrajini. V oglasih je bilo zapisano, da ponujajo denarne dodatke in druge ugodnosti.
16.28 Ukrajinci napovedali protiofenzive na več frontah. Na bojišče tudi leopardi.
Zahod je v zadnjih tednih povečal podporo Ukrajini s sodobnejšim orožjem, kot so tanki in bojna letala. Ukrajinski obrambni minister Oleksej Reznikov je sporočil, da njihove oborožene sile kmalu načrtujejo protiofenzive na več frontah, a da je vse odvisno od vremenskih razmer. "Čakamo na pravi trenutek. Verjamem, da bo to aprila ali maja," je dejal Reznikov.
Med tiskovno konferenco je Reznikov povedal tudi, da bodo leoparde na bojišče poslali spomladi med protiofenzivo. "Naša dežela je spomladi zelo mokra in ni primerna za vsa vozila. Odločitev bo sprejel združeni štab oboroženih sil," je še napovedal in dodal: "Za naše vojake je ta prehod s sovjetskega orožja na nemške tanke kot vožnja z mercedesom po žiguliju (sovjetska kopija fiata 124)."
13.54 Karel III. v bundestagu: Ruska invazija na Ukrajino ogroža varnost Evrope
Varnost Evrope je zaradi ruske invazije na Ukrajino ogrožena, je danes v nagovoru bundestaga med tridnevnim obiskom v Nemčiji dejal britanski kralj Karel III. in pohvalil nemško pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah sta Nemčija in Velika Britanija prevzeli pomembno vodilno vlogo pri podpiranju Kijeva, poročajo tuje tiskovne agencije.
"V Evropo se je vrnila vojna nadloga, agresivna vojna proti Ukrajini je prinesla nepredstavljivo trpljenje toliko nedolžnim ljudem," je dejal britanski monarh. "Varnost Evrope in naše demokratične vrednote so ogrožene. Toda svet ni ostal neodziven (...) pogum lahko črpamo iz svoje enotnosti," je dodal in pohvalil pomoč, ki jo je Ukrajini doslej namenila Nemčija.
"Odločitev Nemčije, da Ukrajini zagotovi tako obsežno vojaško podporo, je izjemno pogumna, pomembna in dobrodošla," je nadaljeval in ocenil, da sta Nemčija in Velika Britanija pri podpori Kijeva prevzeli "pomembno vodilno vlogo". Po njegovih besedah sta se namreč obe državi odločno odzvali na rusko agresijo in sprejeli odločitve, ki so bile v preteklosti morda nepredstavljive.
12.02 Avstrijski svobodnjaki v parlamentu bojkotirali govor Zelenskega
Poslanci desničarske avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) so med današnjim videonagovorom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v parlamentu zapustili dvorano v znak protesta, ker se s tem po njihovem prepričanju krši nevtralnost Avstrije.
Zelenski se je v svojem nagovoru Avstriji med drugim zahvalil za humanitarno pomoč in pomoč pri razminiranju. Ob tem je poudaril, "kako pomembno je, da do zla nismo moralno nevtralni", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Avstrija je kot ena zadnjih držav članic EU Zelenskemu dala priložnost, da nagovori parlament. Temu so kot edina poslanska skupina nasprotovali svobodnjaki, ki so, kot napovedano, proti govoru Zelenskega tudi protestirali.
Po izrečeni dobrodošlici predsednika parlamenta Wolfganga Sobotke so bili poslanci FPÖ edini, ki niso ploskali. Namesto tega so ob začetku govora Zelenskega iz rjavih papirnatih vrečk potegnili napise z besedami "Prostor za mir" in "Prostor za nevtralnost", ki so jih postavili pred seboj na mizo. Nato so skupaj zapustili dvorano, poroča APA.
Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je bil že pred govorom Zelenskega kritičen, da so vlada in druge opozicijske stranke enostransko podprle stran v vojni. "Kot nevtralna država daje Avstrija besedo predsedniku države, ki je v vojni," je opozoril.
Zelenski je v desetminutnem govoru še dejal, da teče že 400. dan ruske agresije proti Ukrajini. Gre za "totalno vojno Rusije proti našim ljudem", v kateri ljudje vsak dan izgubljajo življenja, je poudaril, pri čemer je opozoril, da ljudje ne umirajo le v spopadih, ampak tudi zaradi neeksplodiranih min in granat.
"Ko se obračamo na vas, da vas prosimo za podporo, vas prosimo za zaščito življenj," je še dejal Zelenski in avstrijske poslance pozval, naj pridejo v Ukrajino in se sami prepričajo o dogajanju.
11.45 Hrvaški vojaški helikopterji naj bi kmalu prispeli v Ukrajino
Hrvaški obrambni minister Mario Banožić je v sredo v ukrajinski Odesi povedal, da bo Ukrajina kmalu prejela 14 vojaških transportnih helikopterjev, ki jih bo Hrvaška podarila Kijevu. Njegov ukrajinski kolega Oleksij Reznikov pa je po pogovoru povedal, da proučujejo možnost urjenja ukrajinskih inštruktorjev za razminiranje na Hrvaškem.
Hrvaška bo Ukrajini podarila 14 transportnih helikopterjev tipa Mi-8, in sicer 12 helikopterjev Mi-8MTV-1 in dva helikopterja Mi-8T, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. To je sicer prvič, da je Zagreb uradno potrdil, da bo Ukrajini poslal te helikopterje, potem ko so o tem poročali hrvaški mediji.
Hrvaški časnik Jutarnji list je ob tem poročal, da je te helikopterje hrvaška vojska po domovinski vojni uporabljala predvsem za reševalne akcije ter za nujne prevoze s hrvaških otokov na celino.
Reznikov je na skupni novinarski konferenci v Odesi Hrvaško izpostavil kot dobro prijateljico Ukrajine ter povedal, da so njeno prvo pomoč dobili že štiri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani.
Dodal je, da ima Hrvaška odlične izkušnje pri razminiranju, zato proučujejo možnost urjenja ukrajinskih inštruktorjev za razminiranje na Hrvaškem. Banožić je Kijevu obljubil podporo Hrvaške, dokler jo bo potrebovala.
Minister za veterane Tomo Medved je medtem v Zagrebu v sredo po videokonferenci z ukrajinsko kolegico sporočil, da bi Hrvaška lahko v prvi fazi sprejela 20 ranjencev iz Ukrajine, vojakov ali civilistov, poroča Hina.
Pošiljko 14 transportnih helikopterjev, na katere se lahko pritrdi tudi avtomatsko orožje, je že novembra lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je bil do tega kritičen, ker v vladi niso pojasnili, kako bodo helikopterje nadomestili.
10.56 V Rusiji zaradi suma vohunjenja pridržali novinarja Wall Street Journala
Varnostna služba FSB je v izjavi navedla, da je Evan Gershkovich "po navodilih ameriške strani zbiral informacije, ki so predmet državne skrivnosti", in sicer o dejavnosti enega od podjetij ruske vojaške industrije.
Breaking: Russia’s main security agency said it had detained Wall Street Journal reporter Evan Gershkovich, a U.S. citizen, for what it described as espionage https://t.co/5mr3h7uroZ
— The Wall Street Journal (@WSJ) March 30, 2023
"FSB je ustavila nezakonite dejavnosti ameriškega državljana Gershkovicha Evana, dopisnika moskovskega biroja ameriškega časnika The Wall Street Journal, akreditiranega pri ruskem zunanjem ministrstvu, osumljenega vohunjenja v interesu ameriške vlade," so zapisali v izjavi, ki jo povzemajo ruske tiskovne agencije.
Gershkovicha naj bi aretirali v Jekaterinburgu v osrednjem delu države. Zoper njega so uvedli kazenski postopek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
31-letni Gershkovich govori rusko. Njegovi starši živijo v ZDA, vendar so po rodu iz nekdanje Sovjetske zveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem še navaja, da je novinar, preden se je pridružil Wall Street Journalu, delal kot dopisnik za AFP v Moskvi. Pred tem je poročal tudi za spletni časnik Moscow Times z novicami v angleškem jeziku.
To sicer ni edini primer, da je Rusija pridržala ameriškega državljana zaradi suma vohunjenja. Ruske oblasti so decembra 2018 aretirale in vohunjenja obtožile nekdanjega marinca Paula Whelana.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v začetku meseca v pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ob robu zasedanja zunanjih ministrov skupine G20 v New Delhiju pozval k izpustiti Whelana.
7.00 Ameriški zunanji minister Dodika primerjal s Putinom
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je predsednika Republike Srbske in voditelja bosanskih Srbov Milorada Dodika na Twitterju primerjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Milorad Dodik’s attacks on basic rights and freedoms in Republika Srpska show he is on President Putin’s authoritarian path. @StateDept, represented by Amb. Murphy, continues to advocate for the democratic and prosperous future that all citizens of Bosnia and Herzegovina deserve.
— Secretary Antony Blinken (@SecBlinken) March 29, 2023
Blinken je Dodiku na Twitterju sporočil, da je začel isto pot avtoritarne vladavine, na kateri že dolgo hodi Putin. Sporočilo je namenil Dodiku neposredno, potem ko je Republika Srbska prejšnji teden po njegovem naročilu sklenila, da vsi vladni uradniki bosanskih Srbov prekinejo stike z ameriškim in britanskim veleposlaništvom v Bosni in Hercegovini. Dodik trdi, da se veleposlaništva vmešavajo v notranje posle držav. Prav tako je prejšnji teden Veliko Britanijo označil za "zlobneže" zaradi napovedi pošiljanja orožja z osiromašenim uranom v Ukrajino.
Dodik je kasneje sicer pojasnil, da se njegova odločitev nanaša le na veleposlanike, akreditirane v BiH, ne pa tudi v ZDA in Veliki Britaniji. Trdi, da je zainteresiran za nadaljnje sodelovanje s temi državami.
Blinken je Dodiku odgovoril s sporočilom, da je Michael Murphy, ameriški veleposlanik v Bosni in Hercegovini, oseba, ki uresničuje politiko Washingtona in deluje v interesu uspešne in demokratične prihodnosti vseh ljudi v Bosni in Hercegovini. Dodika je obtožil odgovornosti za ogrožanje temeljnih pravic in svoboščin državljanov.
86