Sreda, 4. 2. 2026, 17.05
1 mesec, 2 tedna
Vojna v Ukrajini
Zaključen prvi dan pogovorov med Rusijo in Ukrajino: pogovor trajal pet ur, podrobnosti ne razkrivajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
Do novih pogovorov prihaja v času, ko Rusija stopnjuje napade na Ukrajino, ki so v zadnjih dneh zahtevali več deset smrtnih žrtev in ranjenih. Poročali so tudi o obsežnih izpadih elektrike, medtem ko so se temperature spustile krepko pod ledišče.
Pogajalci iz Rusije in Ukrajine so ob posredovanju ZDA v Združenih arabskih emiratih zaključili prvi dan tristranskih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini, je danes povedala tiskovna predstavnica vodje ukrajinske delegacije. Dodala je, da je za četrtek načrtovano nadaljevanje pogajanj.
17.00 V Abu Dabiju zaključen prvi dan pogovorov med Rusijo in Ukrajino
16.28 Članice EU z dogovorom o 90-milijardnem posojilu Ukrajini
12.00 V Abu Dabiju začetek novih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini
9.45 V ruskih in ukrajinskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih
7.10 Trump poziva Putina, naj konča vojno v Ukrajini
6.00 Ukrajinski in ruski pogajalci na novih pogovorih o končanju vojne
17.00 V Abu Dabiju zaključen prvi dan pogovorov med Rusijo in Ukrajino
"Za danes so pogajanja končana," je v Abu Dabiju povedala Diana Davitjan, tiskovna predstavnica vodje ukrajinske pogajalske delegacije Rustema Umerova.
Dodala je, da "je načrtovano", da se bodo pogovori nadaljevali v četrtek, ni pa povedala ničesar glede vsebine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Viri blizu pogajanj so povedali, da so tristranski pogovori trajali približno pet ur.
Viri blizu pogajanj so povedali še, da so tristranski pogovori trajali približno pet ur, kot je že pred začetkom napovedal Umerov, pa so vključevali tudi zasedanja ločenih delovnih skupin - prav tako v tristranskem formatu.
Vodja ukrajinske delegacije in nekdanji obrambni minister je danes ob začetku dvodnevnih pogovorov ponovil, da si Kijev prizadeva za pravičen in trajen mir. Iz Moskve pa so sporočili, da se bo vojna nadaljevala, dokler Ukrajina ne bo pristala na njihove pogoje.
Ukrajinski in ruski pogajalci bi se morali na drugem krogu pogovorov o končanju vojne, ki so jih ob posredovanju ZDA začeli konec januarja v prestolnici Združenih arabskih emiratov, sicer sestati že v nedeljo, vendar so pogajanja preložili zaradi prilagajanja urnikov vseh treh strani, so pojasnili v Moskvi.
Eno ključnih odprtih vprašanj na poti do morebitnega mirovnega dogovora je še vedno vprašanje ozemlja. Rusija namreč zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga sicer nadzoruje le delno. Tovrstne zahteve so v Kijevu že večkrat zavrnili.
16.35 Latvijska premierka in estonski predsednik za neposredne pogovore z Rusijo
Latvijska premierka Evika Silina in estonski predsednik Alar Karis sta se danes zavzela za večjo vlogo Evrope v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini in pozvala k imenovanju posebnega odposlanca, ki bi ponovno vzpostavil stike z Rusijo. V zadnjem času se sicer krepijo pozivi, naj se Evropa aktivneje vključi v pogovore med Kijevom in Moskvo.
Latvijska premierka Silina (prva z leve) je dejala, da mora Evropa biti za pogajalsko mizo, in opozorila, da so Ukrajinci že začeli pogovore.
Silina in Karis sta v ločenih intervjujih za televizijo Euronews menila, da bi se morala EU aktivneje vključiti v mirovne pogovore, ki ob posredovanju ZDA potekajo med Ukrajino in Rusijo.
Latvijska premierka je dejala, da mora Evropa biti za pogajalsko mizo, in opozorila, da so Ukrajinci že začeli pogovore. "V diplomaciji je pomembno govoriti, vendar mora Rusija ostati izolirana in pod sankcijami," je dejala ob robu svetovnega vladnega vrha v Dubaju.
EU bi po njunem morala imenovati posebnega odposlanca, ki bi ponovno odprl diplomatske kanale z Rusijo v okviru tekočih pogajanj.
Oba sta poudarila, da bi moral vsak stik z Rusijo potekati v posvetovanju z Ukrajino, pri čemer sta menila, da bi moral biti odposlanec, ki bi bil imenovan, oseba, glede katere obstaja soglasje.
Silina je kot možne evropske predstavnike omenila francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Friedricha Merza, poljskega premierja Donalda Tuska in britanskega premierja Keira Starmerja. Merz sicer nasprotuje neposrednim pogajanjem z Moskvo.
Estonski predsednik ni želel navesti imen, je pa poudaril, da bi moral odposlanec biti iz velike evropske države in uživati verodostojnost "na obeh straneh".
Njune izjave po poročanju Euronewsa odražajo spremembe v strateškem razmišljanju Evrope glede Rusije, potem ko je bila izključena iz neposrednih pogovorov v mirovnih pogajanjih, ki jih vodijo ZDA.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v začetku tedna dejal, da se je delo za imenovanje posebnega odposlanca "na tehnični ravni" že začelo, kar je podprla tudi italijanska premierka Giorgia Meloni.
Kremelj je sporočil, da pozive nekaterih evropskih držav k nadaljevanju dialoga z Rusijo ocenjuje kot pozitivne.
16.28 Članice EU z dogovorom o 90-milijardnem posojilu Ukrajini
Države članice EU so danes dosegle dogovor o predlogu posojila Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-27. Od tega bo 60 milijard evrov namenjenih za vojaško, 30 milijard evrov pa za makrofinančno pomoč Kijevu. Zdaj se bo Svet EU, v katerem so zastopane članice, o predlogu pogajal z Evropskim parlamentom.
Kot so pojasnili na Svetu, bo 60 milijard evrov namenjenih za naročanje vojaške opreme in podporo naložbam v zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. 30 milijard evrov pa bo EU Ukrajini zagotovila za podporo proračunu.
Pomoč ji bodo izplačevali na podlagi njenih finančnih potreb, določenih v finančni strategiji, ki jo bo pripravil Kijev, odobriti pa jo bosta morala Evropska komisija in članice unije. Vezana bo na stroge pogoje, kot je upoštevanje vladavine prava, vključno z bojem proti korupciji, so zapisali.
Sredstva za posojilo bo EU pridobila z zadolževanjem na kapitalskih trgih, pri čemer bodo stroški obresti pokriti iz evropskega proračuna. To ne bo vplivalo na prispevke Madžarske, Slovaške in Češke v proračun, saj so se odločile, da pri posojilu ne bodo sodelovale.
Današnja odločitev je bila namreč sprejeta v okviru okrepljenega sodelovanja 24 držav članic brez omenjene trojice, so navedli na Svetu EU.
"Današnji dogovor kaže, da EU še naprej odločno podpira Ukrajino in njene prebivalce. To novo financiranje bo omogočilo odločno odpornost države pred rusko agresijo. Obenem pa pošiljamo močno sporočilo, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost držav v skladu z mednarodnim pravom," je ob dogovoru članic povedal ciprski finančni minister Makis Keravnos.
Ciprsko predsedstvo Sveta EU si bo zdaj prizadevalo, da bi čim prej dosegli dogovor z Evropskim parlamentom, da bi lahko Evropska komisija prvi obrok posojila Ukrajini izplačala v začetku drugega četrtletja.
Dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini s posojilom v višini 90 milijard evrov za letošnje in prihodnje leto so sicer voditelji članic EU dosegli na decembrskem vrhu, komisija pa je nato predlog pravne podlage za izvedbo posojila predstavila sredi januarja.
12.00 V Abu Dabiju začetek novih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini
V Abu Dabiju se je začel drugi krog mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino, ki potekajo ob posredovanju ZDA, je sporočil vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov. Ob tem je ponovil, da si Kijev prizadeva za pravičen in trajen mir. Moskva pa je sporočila, da se bo vojna nadaljevala, dokler Kijev ne bo pristal na njene pogoje.
"V Abu Dabiju se je začel nov krog pogajanj. Pogajanja so se začela v tristranskem formatu - Ukrajina, ZDA in Rusija. Sledilo bo delo v ločenih skupinah na posameznih področjih, po katerem je načrtovana nadaljnja skupna uskladitev stališč," je na omrežju X zapisal Umerov.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je danes novinarjem izjavil, da se bo vojna nadaljevala, dokler Kijev ne bo pristal na pogoje Moskve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
9.45 V ruskih in ukrajinskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih
V ruskem zračnem napadu na mesto Družkivka na vzhodu Ukrajine je bilo danes ubitih najmanj šest ljudi, so sporočile regionalne oblasti in dodale, da naj bi bila zadeta tržnica. V napadih z droni, ki sta jih minulo noč izvedli tako ruska kot ukrajinska stran, pa so bili v regijah Dnipropetrovsk in Lugansk ubiti štirje ljudje.
Guverner doneške regije Vadim Filaškin je na Telegramu sporočil, da je bilo v ruskem napadu v mestu Družkivka, katerega zavzetje je ključno za napredovanje ruskih sil, ubitih najmanj šest ljudi, še ena oseba je bila ranjena.
Kot je dejal, so Rusi mesto obstreljevali s kasetnim strelivom in neposredno zadeli tržnico, kjer je zjutraj vedno veliko ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V napadih ruskih in ukrajinskih dronov na vzhodu Ukrajine pa so bili minulo noč ubiti štirje ljudje, so danes sporočili uradniki obeh sprtih strani.
"V napadu na okrožje Sinelnikivski sta umrla 68-letna ženska in 38-letni moški," je na Telegramu zapisal vodja ukrajinske regionalne uprave Dnipropetrovska Mikola Lukašuk. Lokalna proruska vlada v Lugansku pa je sporočila, da je ukrajinska vojska izstrelila dron, ki je zadel vozilo in ubil dva človeka.
Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da je zračna obramba ponoči skupno sestrelila 88 od 105 ruskih dronov, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Ruska zračna obramba pa je po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi sestrelila 24 ukrajinskih dronov nad več ruskimi regijami, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Kijev in Moskva sta nove napade izvedla pred novim krogom pogovorov o končanju vojne, ki danes poteka v Abu Dabiju. Pogovori, ki potekajo ob posredovanju ZDA, so bili sprva načrtovani minulo nedeljo, vendar so jih po navedbah Kremlja zaradi težav z urnikom prestavili na ta teden. Ključno vprašanje glede ozemlja ostaja za zdaj nerešeno.
7.10 Trump poziva Putina, naj konča vojno v Ukrajini
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj konča vojno v Ukrajini, potem ko je Rusija po premoru zaradi nizkih temperatur znova začela napade na energetsko infrastrukturo.
"Želim, da konča vojno," je Trump v Ovalni pisarni odgovoril na novinarsko vprašanje o ponovnih napadih. Na vprašanje, ali je razočaran, ker Putin ni podaljšal premora, pa je odvrnil, da bi si želel, da bi ga podaljšal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Je pa dejal, da je Putin držal besedo s tem, da je po njegovih besedah prekinil napade "od nedelje do nedelje". "To je veliko, veste, en teden, sprejeli bomo karkoli, ker je tam resnično zelo mrzlo," je dodal.
Trump je v četrtek dejal, da se je Putin strinjal z enotedensko prekinitvijo napadov na Kijev in druga ukrajinska mesta zaradi napovedanega hudega mraza. Iz Kremlja so dan zatem sporočili, da je Trump Putina prosil, naj za teden dni oziroma do nedelje ustavi napade na Kijev, niso pa navedli, kdaj naj bi ameriški predsednik prošnjo podal.
Več ukrajinskih mest, med drugim prestolnica Kijev in drugo največje mesto Harkov, je bilo po delni prekinitvi ognja v noči na torek znova tarča obsežnih ruskih napadov, po navedbah Ukrajine najhujših od začetka leta. Tarča napadov je bila znova tudi energetska infrastruktura, zaradi česar je ob zelo nizkih temperaturah okoli minus 20 stopinj Celzija ostalo brez ogrevanja na tisoče ljudi, v mestu Zaporožje na jugu države pa sta po najnovejših podatkih umrla najstnika.
"Izkoriščanje najhladnejših zimskih dni za ustrahovanje ljudi je za Rusijo pomembnejše kot diplomatski pristop," je v odzivu na napade po poročanju AFP v torek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je menil, da je Rusija "znova ni upoštevala prizadevanj ameriške strani".
6.00 Ukrajinski in ruski pogajalci na novih pogovorih o končanju vojne
Ukrajinski in ruski pogajalci bi se morali v nedeljo v Abu Dabiju sestati na drugem krogu neposrednih pogovorov o končanju vojne, ki so jih začeli konec januarja v prestolnici Združenih arabskih emiratov. Vendar so bili zaradi prilagoditve urnikov vseh treh strani prestavljeni na danes, so pojasnili v Moskvi.
Na čelu ukrajinske delegacije bo vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov, rusko pa naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vodil vodja vojaške obveščevalne službe Igor Kostjukov. Pogovori naj bi trajali do četrtka.
Moskva je sicer na prošnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejšnji teden zaradi izjemnega mraza pristala na omejeno prekinitev napadov na ukrajinsko infrastrukturo, ki pa se je glede na navedbe Kremlja iztekla v nedeljo.
