Torek, 3. 2. 2026, 12.32
8 ur, 7 minut
Dogodki v ZDA
Izteka se zadnji jedrski dogovor med ZDA in Rusijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Analitiki poudarjajo, da pomen jedrskih dogovorov ni le v določitvi omejitev, ampak tudi v ustvarjanju medsebojnega zaupanja ter stabilnega, preglednega okvira, ki preprečuje, da bi oboroževalna tekma ušla izpod nadzora.
V četrtek se bo iztekla pogodba Novi Start. Gre za edini preostali dogovor, ki ZDA in Rusiji omejuje zaloge strateških bojnih konic. Medtem ko je Rusija predlagala enoletno neformalno podaljšanje omejitev, se ZDA na njen predlog uradno še niso odzvale. Preklic dozdajšnjih omejitev bi lahko povečal tveganje za novo oboroževalno tekmo.
12.10 Kremelj opozarja na nevarne razmere po izteku sporazuma Novi Start
10.00 Zvezni agenti za priseljevanje v ZDA bodo opremljeni s telesnimi kamerami
8.40 Trump od univerze Harvard zahteva milijardo dolarjev odškodnine
8.15 Izteka se zadnji jedrski dogovor med ZDA in Rusijo
12.10 Kremelj opozarja na nevarne razmere po izteku sporazuma Novi Start
Kremelj je danes opozoril, da bi se z iztekom sporazuma Novi Start med ZDA in Rusijo lahko svet že čez nekaj dni znašel v "bolj nevarnem položaju kot kdajkoli". To je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pred četrtkovim iztekom pogodbe, ki jedrskima velesilama kot edini preostali dogovor omejuje zaloge strateških bojnih konic.
"Čez le nekaj dni se bo svet znašel v bolj nevarnem položaju, kot je bil kdajkoli prej. Rusija in ZDA, ki imata največje zaloge jedrskega orožja, bosta prvič brez temeljnega dokumenta, ki bi te zaloge omejeval in nadziral," je Peskov po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal novinarjem v Moskvi.
"To je zelo slabo za globalno varnost," je dodal. Poudaril pa je, da do izteka tega zadnjega jedrskega dogovora med državama na mizi ostaja ponudba Moskve o enoletnem neformalnem podaljšanju omejitev, na katero ZDA po besedah Peskova še niso odgovorile.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je danes zagotovil, da se Rusija ne bo spustila v novo oboroževalno tekmo, saj da ima za zagotovitev lastne varnosti zadostne vire. "Posodobitev ruskega jedrskega arzenala je v zelo napredni fazi. Razvili smo nove sisteme, ki v času sklenitve Novega Starta še niso obstajali," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.
Pogodba Novi Start iz leta 2010 med drugim glavnima jedrskima velesilama omejuje število strateških jedrskih bojnih konic na 1.550. Določa tudi zgornjo mejo 800 izstrelitvenih sistemov ter 700 balističnih raket in težkih bombnikov. Predvideva tudi medsebojne inšpekcije na ameriških in ruskih vojaških lokacijah in komunikacijo med velesilama.
10.00 Zvezni agenti za priseljevanje v ZDA bodo opremljeni s telesnimi kamerami
Zvezni agenti služb v okviru ministrstva za domovinsko varnost, ki delujejo v Minneapolisu, bodo po novem opremljeni s telesnimi kamerami, je v ponedeljek sporočila pristojna ministrica Kristi Noem. Za agente v mestu, kjer sta bila v njihovem posredovanju ubita dva človeka, bo to začelo veljati takoj, postopoma bodo ukrep razširili na vse agente.
"S takojšnjo uveljavitvijo uvajamo telesne kamere za vsakega agenta na območju Minneapolisa," je v ponedeljek na omrežju X zapisala Noem (na fotografiji). "Ko bodo na voljo sredstva, bomo program telesnih kamer razširili po vsej državi," je dodala.
Nošenje telesnih kamer je ena od zahtev demokratov. Ti so po ogorčenju zaradi smrti dveh ljudi, ki so ju januarja v Minneapolisu med izvajanjem operacij proti priseljencem ubili zvezni agenti, blokirali sprejemanje proračuna. Ta namreč predvideva tudi sredstva za ministrstvo za domovinsko varnost (DHS), v okviru katerega delujejo služba za priseljevanje in carine (ICE) in druge agencije.
Demokrati v okviru pogajanj o potrditvi proračunskih zakonov, ki še potekajo, zahtevajo več reform delovanja zveznih agentov, s katerimi naj bi okrepili transparentnost njihovega delovanja. Med zahtevami so še prepoved nošenja mask ter ustrezni sodni nalogi pred preiskavami in aretacijami.
8.40 Trump od univerze Harvard zahteva milijardo dolarjev (846 milijonov evrov) odškodnine
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek sporočil, da od univerze Harvard, ki ji med drugim očita antisemitizem in pristranskost, po novem zahteva milijardo dolarjev (846 milijonov evrov) odškodnine. Novo zahtevo je objavil po tem, ko je časnik New York Times poročal, da je vlada v pogajanjih s Harvardom popustila.
"Zahtevamo milijardo dolarjev (846 milijonov evrov) odškodnine in v prihodnosti nočemo več imeti ničesar z univerzo Harvard," je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Nova zahteva je del pogajanj med vlado in prestižno univerzo, potem ko je Trumpova administracija Harvard (na fotografiji) in več drugih univerz obtožila spodbujanja t. i. woke ideologije in neustrezne zaščite judovskih študentov med propalestinskimi protesti ter od njih zahtevala plačilo visokih odškodnin.
Univerza Columbia je denimo lansko poletje pristala na plačilo 200 milijonov dolarjev (169 milijonov evrov) in se zavezala pravilom, po katerih med drugim ne bo več upoštevala rase kot dejavnika pri odločanju o sprejemu študentov ali zaposlovanju.
Nekaterim zahtevam Trumpove vlade se je uklonila tudi univerza v Pensilvaniji, ki je med drugim naznanila, da transspolnim ženskam ne bo dovolila nastopati v ženskih športih.
Pogajanja o tem potekajo tudi med vlado in Harvardom, New York Times pa je v ponedeljek poročal, da je administracija odstopila od zahteve po izplačilu 200 milijonov dolarjev (169 milijonov evrov) v okviru poravnave. Cilj pogajanj naj bi medtem še naprej ostajal sprememba politike, je ob sklicevanju na vire poročal časnik, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Trump je sicer septembra lani novinarjem dejal, da se približujejo dogovoru o poravnavi v višini 500 milijonov dolarjev (423 milijonov evrov), del dogovora pa naj bi bilo tudi odprtje strokovnih študijskih programov, kakršnih Harvard za zdaj ne ponuja.
V ponedeljek je Trump poročanje časnika označil za popolnoma napačno, njegova vlada pa da je zavrnila koncept usposabljanja za določene poklice, ki ga je ponudil Harvard, ker naj bi bil neustrezen.
Univerza se je po njegovem prepričanju s tem zgolj želela izogniti poravnavi v višini 500 milijonov dolarjev (423 milijonov evrov) zaradi "resnih in strašnih nezakonitosti, ki so jih zagrešili", je dodal, pri čemer ni pojasnil, katere zakone naj bi Harvard kršil.
8.15 Izteka se zadnji jedrski dogovor med ZDA in Rusijo
Pogodbo Novi Start sta leta 2010 podpisala takratna predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Veljati je začela leto pozneje in med glavnima jedrskima velesilama med drugim za obe državi omejuje število strateških jedrskih bojnih konic na 1.550.
Prav tako določa zgornjo mejo 800 izstrelitvenih sistemov ter 700 balističnih raket in težkih bombnikov. Predvideva tudi medsebojne inšpekcije na ameriških in ruskih vojaških lokacijah in komunikacijo med velesilama.
Medcelinska balistična raketa
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer leta 2023 izvajanje inšpekcij prekinil po zaostritvi odnosov med Moskvo in Washingtonom zaradi vojne v Ukrajini. Pred tem so bile inšpekcije začasno zamrznjene že zaradi pandemije covida-19.
Vsaka država se sedaj zanaša na ocene lastnih obveščevalnih služb o ravnanju druge strani. Kljub temu državi druga druge nista obtožili kršitev glede omejitve bojnih konic.
Ker se rok veljavnosti pogodbe Novi Start izteka, je Putin septembra lani predlagal neformalno prostovoljno podaljšanje omejitev za eno leto. Ameriški predsednik Donald Trump se na predlog uradno še ni odzval. Prejšnji mesec pa je glede dogovora dejal le: "Če poteče, potem poteče."
Trump si sicer želi Novi Start nadomestiti z novim dogovorom, vendar analitiki opozarjajo, da bi bil to dolg in zapleten proces.
Nov dogovor bi verjetno moral obravnavati tudi druge vrste jedrskega orožja, vključno z orožjem kratkega in srednjega dosega, ter nove sisteme, ki jih je razvila Rusija, kot sta denimo raketa burevestnik in torpedo poseidon, poroča tiskovna agencija Reuters.
Washington je prav tako zaskrbljen zaradi širitve kitajskega arzenala, ki ima trenutno okoli 600 jedrskih konic. Trump je že v svojem prvem mandatu vztrajal, da mora nova pogodba vključevati tudi Kitajsko, katere arzenal hitro raste.
Peking vseskozi vztraja, da je nesmiselno od njega zahtevati, da se pridruži tristranskim pogovorom z državami, katerih arzenali so še vedno mnogo večji od njegovega. Moskva pa meni, da bi morale biti v pogajanjih vključene tudi preostale jedrske sile zveze Nato. Od članic zavezništva imata tovrstno orožje še Velika Britanija in Francija.
Poleg teh držav imajo jedrski arzenal tudi Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja.
Preklic dozdajšnjih omejitev z iztekom pogodbe Novi Start bi lahko povečal tveganje za novo oboroževalno tekmo ali celo jedrski spopad v času že tako okrepljenih napetosti v mednarodni skupnosti.
