Medvedjev: Pripravljamo odgovor za Ukrajince

20.38 Rusi na črni seznam uvrstili nekdanjega pisca Putinovih govorov

Rusija je nekdanjega pisca Putinovih govorov Abasa Galjamova uvrstila na črni seznam za aretacijo, poroča hrvaški Index. Galjamov je govore za ruskega predsednika pisal od leta 2008 do 2012, ko je bil Putin premier, pozneje je postal politični svetovalec in analitik, zadnja leta pa živi v tujini. 

Na spletni strani ruskega ministrstva za notranje zadeve je navedeno, da ga iščejo zaradi kršitve člena kazenskega zakonika, vendar ni jasno, za kateri zakon gre in kaj je kršil.

The Ministry of Internal Affairs has put political scientist Abbas Gallyamov on the wanted list ( recognized as a foreign agent). pic.twitter.com/DzqxwBVSE6

— MARIA (@its_maria012) March 24, 2023

20.08 Ob plinovodu Severni tok 2 našli neznani predmet

Danska agencija za energijo je švicarsko podjetje Nord Stream 2 AG povabila k sodelovanju v operaciji izvleka neznanega predmeta, ki so ga našli ob poškodovanem plinovodu Severni tok 2 v Baltskem morju. Danske oblasti so sicer sporočile, da predmet ne pomeni neposredne varnostne grožnje, vendar so se vseeno odločile, da ga s pomočjo nacionalne vojske odstranijo.

Agencija čaka na odgovor Severnega toka 2, po katerem poteka eden od dveh ruskih plinovodov, poškodovanih v eksplozijah septembra lani. Kot poroča hrvaški Index, ki povzema Bloomberg, bi lahko šlo za dimno bojo, napravo za pošiljanje signalov v primeru nevarnosti.

Danske oblasti so medtem objavile sliko predmeta. Gre za približno 40 centimetrov visok valjast predmet, ki leži ob cevi plinovoda.

Gre za približno 40 centimetrov visok valjast predmet, ki se nahaja ob cevi plinovoda. Foto: Reuters

17.44 Medvedjev: Pripravljamo odgovor za Ukrajince

Nekdanji ruski predsednik in namestnik Varnostnega sveta Rusije, Dmitrij Medvedjev, je v intervjuju za ruske medije povedal, da se Moskva pripravlja na ukrajinsko protiofenzivo, medtem ko Kijev trdi, da je ruskim silam "potekel rok".

"Ukrajinska stran se pripravlja na ofenzivo, naš generalštab to upošteva in pripravlja svoje rešitve," je dejal Medvedjev. Ob tem je opozoril, da je Moskva pripravljena uporabiti "popolnoma vsako orožje", če bi Ukrajina poskušala vrniti polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

17.17 ZN ruske in ukrajinske sile obtožujejo usmrtitev vojnih ujetnikov

Združeni narodi so danes sporočili, da so globoko zaskrbljeni zaradi skupinskih usmrtitev in nasilnega ravnanja z vojnimi ujetniki tako ruskih kot ukrajinskih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moskva in Kijev se sicer vse od ruske invazije na Ukrajino medsebojno obtožujeta krutega ravnanja z ujetniki.

Vodja misije ZN za spremljanje zlorab človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner je na današnji novinarski konferenci v Kijevu povedala, da so Združeni narodi v zadnjem obdobju zabeležili skupinske usmrtitve vojnih ujetnikov na obeh straneh.

"Globoko smo zaskrbljeni, ker so ukrajinske oborožene sile nedavno po hitrem postopku usmrtile do 25 ruskih vojnih ujetnikov in borcev, kar smo dokumentirali. To se je pogosto zgodilo takoj po tem, ko so jih zajeli na bojišču," je dejala Bognerjeva. Izrazila je tudi globoko zaskrbljenost zaradi domnevnih usmrtitev 15 ukrajinskih ujetnikov, ki so jih po zajetju usmrtile ruske oborožene sile.

Moskva in Kijev se sicer vse od ruskega vdora v Ukrajino pred letom dni medsebojno obtožujeta krutega ravnanja z vojnimi ujetniki.

V enem od poročil ZN je bilo navedeno, da so pripadniki ukrajinskih sil ruskim vojnim ujetnikom grozili s smrtjo, uprizarjali usmrtitve in jim grozili s spolnim nasiljem. Usmrtitve je po navedbah ZN izvajala tudi ruska najemniška skupina Wagner.

Poročilo ZN navaja, da so na obeh straneh več ujetnikov mučili in z njimi slabo ravnali, da bi od njih pridobili informacije ali preprosto iz maščevanja. "Uporabljali so pesti, noge, palice, paralizatorje. Nekaterim ujetnikom so zlomili roke ali noge," je dejal eden od pričevalcev.

Vojni ujetniki z obeh strani so poročali o nasilnih zaslišanjih, med katerimi naj bi jih pretepali, mučili z elektrošoki, bili naj bi tudi tarče spolnega nasilja ter prikrajšani za dostop do vode, hrane in zdravil.

17.03 Blinken ne izključuje risanja meja Ukrajine na novo

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v četrtek spregovoril v vlogi diplomacije pri določanju prihodnjih meja Ukrajine, hkrati pa znova potrdil, da mora vse mirovne odločitve sprejeti Kijev, poroča France 24.

Blinken je večkrat poudaril, da bo treba vojno končati z diplomacijo, vendar je zavrnil bližnje možnosti za pogovore, saj po njegovih besedah Rusija "ne misli resno".  Kot je dejal, se je treba osredotočiti na pomoč ukrajinski vojski. 

"Mislim, da bo v Ukrajini ozemlje, za katero so se Ukrajinci odločeni boriti na terenu, morda pa obstaja tudi ozemlje, ki ga bodo morali poskusiti vrniti na druge načine," je dejal Blinken.

14.53 Rusija letos ne bo sodelovala pri pobudi Ura za Zemljo

Ruske oblasti so danes sporočile, da v soboto ne bodo sodelovale pri globalni pobudi Ura za Zemljo, ki jo vsako leto organizira Svetovni sklad za varstvo narave (WWF). Do odločitve prihaja potem, ko je Moskva 11. marca WWF označila za tujega agenta, češ da so okoljevarstvene dejavnosti organizacije krinka za vplivanje na rusko politiko.

"Letos smo se odločili, da pri tej pobudi ne bomo sodelovali. Razlog za to je, da je WWF postal tuji agent," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Še pred njegovo izjavo pa je ruska podružnica WWF na svoji spletni stani zapisala, da bo Ura za Zemljo v Rusiji tokrat potekala le prek spleta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pobuda Ura za Zemljo se je začela leta 2007 in vabi vse, da za 60 minut simbolično ugasnejo luči. Rusija je pri pobudi sodelovala 14 let. Letos pa je prekinila sodelovanje, potem ko je 11. marca WWF označila za tujega agenta. Kot je takrat pojasnilo pravosodno ministrstvo v Moskvi, naj bi bile okoljevarstvene dejavnosti organizacije krinka za vplivanje na rusko politiko.

Organizacija je v odzivu izpostavila zaskrbljenost, da bo zaradi odločitve Moskve ogroženo varstvo narave in vrst v Rusiji, ki je po površini največja država na Zemlji. Poudarila je še, da v Rusiji deluje že tri desetletja in da ima 1,5 milijona podpornikov po vsej državi. Ruska podružnica WWF je medtem sporočila, da se bo na odločitev pritožila. Prav tako pa je pozvala k previdnosti in podpornike prosile, naj za zdaj ne uporabljajo simbola WWF.

Več kot 60 okoljskih skupin je ta mesec podpisalo peticijo, s katero so ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvali, naj razveljavi oznako WWF za tujega agenta. Navedli so, da je organizacija apolitična in da uspešno opravlja svoje poslanstvo varovanja ruskega okolja. Ruska vlada je sicer za tuje agente označila že več deset nevladnih organizacij, neodvisnih medijev in ljudi, ki jim je s tem otežila ali onemogočila delovanje v Rusiji.

11.43 Kijev: V ruskih napadih na vzhodu in jugu Ukrajine več mrtvih

V ruskem napadu na humanitarni center v mestu Kostjantinivka na vzhodu Ukrajine so bili danes ubiti trije ljudje, je danes sporočila ukrajinska služba za nujne primere. Še eno žrtev pa je terjalo rusko obstreljevanje v južni regiji Herson, so sporočile tamkajšnje oblasti.

"Mesto Kostjantinivka je bilo v noči na 24. marec tarča raketnega obstreljevanja. Ena od raket je zadela enonadstropno stavbo," je prek aplikacije Telegram sporočila služba za nujne primere.

Kot je še navedla, so bili med žrtvami dva moška in tri ženske. Te so bile pred tem evakuirane iz bližnjih mest Bahmut, Časiv Jar in Opitne, ki so v središču spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami.

Služba je objavila tudi posnetke, na katerih je vidna enonadstropna stavba s podrto streho in razbitinami ob njej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Regionalno tožilstvo je v izjavi sporočilo, da je ruska vojska v napadu na Kostjantinivko uporabila protiletalski raketni sistem S-300.

Kostjantinivka leži približno dvajset kilometrov zahodno od Bahmuta v regiji Doneck, kjer potekajo najdaljši in najsrditejši spopadi od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Oblasti v južni regiji Herson, ki je delno pod nadzorom ruskih sil, pa so sporočile, da je bila v zadnjih 24 urah v ruskih topniških napadih v vasi Bilozerka ubita ženska, še štirje civilisti pa so bili ranjeni, še poroča AFP.

Po navedbah ukrajinske vojske je tako v ruskih napadih v zadnjih 24 urah skupno bilo ubitih devet civilistov, še 26 ljudi pa naj bi bilo ranjenih.

7.19 Zelenski: Evropa mora pospešiti dobavo orožja in uvesti dodatne sankcije 

Zelenski je dejal, da mora Evropa povečati in pospešiti dobavo orožja, predvsem rakete dolgega dosega, strelivo in sodobna letala. Dejal je tudi, da mora Zahod uvesti dodatne sankcije proti Rusiji, poroča Reuters. 

"Če bo Evropa čakala, so pred nami leta vojne," je Zelenski dejal v četrtek v videonagovoru voditeljem Evropske unije.

7.04 Von der Leynova: EU bo organizirala konferenco o ruski ugrabitvi otrok iz Ukrajine

Evropska unija bo organizirala konferenco, na kateri bodo poiskali otroke iz Ukrajine, ki jih je ugrabila Rusija, in jih vrnili v domovino, je v Bruslju napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Gre za grozljiv opomin na najtemnejša obdobja naše zgodovine, na deportacije otrok. To je vojni zločin," je po vrhu v Bruslju dejala predsednica Evropske komisije. "Vemo, da je bilo izgnanih 16.200 otrok, le 300 se jih je vrnilo," je dodala. 

"V partnerstvu z Ukrajinci sva s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim sprožila pobudo za repatriacijo otrok, ki jih je ugrabila Rusija," je dejala von der Leynova na tiskovni konferenci.

6.45 Poveljnik ukrajinskih sil: Kmalu bomo začeli protiofenzivo 

"Kmalu bomo začeli protiofenzivo," je dejal poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski. Dejal je, da ruski Wagnerjevi plačanci, ki so bili na prvi liniji moskovskega napada na vzhodno in južno Ukrajino, "izgubljajo moči". "Zelo kmalu bomo izkoristili to priložnost, kot smo to storili v preteklosti v bližini Kijeva, Harkova, Balaklije in Kupianska," je dejal in naštel lanske ukrajinske protiofenzive.

6.40 Slovaška Ukrajini poslala prva štiri bojna letala 

Slovaška je Ukrajini dostavila prve štiri od 13 letal MiG-29, ki jih je obljubila, preostala pa naj bi dostavili v prihodnjih tednih.

Slovaška je druga članica Nata, ki je Ukrajini obljubila bojna letala. Prva je Ukrajini bojna letala nekdanje Sovjetske zveze obljubila Poljska.

🔴 4 STÍHAČKY #MIG29s SME ÚSPEŠNE ODOVZDALI UKRAJINSKÝM BRATOM V ZBRANI.
🔴 WE SUCCESSFULLY HANDED OVER 4 #MIG29s FIGHTERS TO UKRAINIAN BROTHERS 🫡 @GeneralStaffUA @KpsZSU #WeAreNATO pic.twitter.com/Y5ZfpgveXe

— Ozbrojené sily Slovenskej republiky (@ozbrojenesily) March 23, 2023

Novice Kaj so v Rusiji pisali o orožju, ki se ga zdaj na smrt bojijo

Novice Se šef Wagnerja umika iz Ukrajine?

Novice Bolšoj teater: Putinovega nasprotnika zamenjali z baletom slovenskega koreografa