Bolšoj teater: Putinovega nasprotnika zamenjali z baletom slovenskega koreografa

Novico o odpovedi je mogoče prebrati na spletni strani slovitega Bolšoj teatra, povzeli pa so jo tako rekoč vsi ruski opozicijski mediji. Meduza in Radio Svoboda na primer posebej poudarjata, da gre za Clugovo predstavo, s katero se je v Moskvi predstavil že nekajkrat.

Premiera je bila decembra 2021. O dogodku so takrat veliko poročali v Sloveniji in kajpak tudi v Rusiji, saj je šlo za predstavo, o kateri so povsod govorili samo v superlativih.

A položaj je zdaj po svoje zelo zagaten, kajti Edward Clug se je s tem po krivici znašel v nadvse nezavidljivem položaju. Vodstvo Bolšoj teatra – ta seveda odločno podpira režim Vladimirja Putina in zločinsko vojno v Ukrajini – ga namreč (ne)hote izkorišča kot umetnika, ki s svojim izdelkom lahko vskoči, ko nasprotniki režima ne smejo na oder.

Moskovski Bolšoj teater je na svoji spletni strani objavil, da si bo maja mogoče ogledati balet Mojster in Margareta v koreografiji umetniškega direktorja Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru Edwarda Cluga. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Utišani Putinov kritik

A najprej nekaj več o tem, kdo je pravzaprav Kiril Serebrenikov. Gre za enega najbolj znanih sodobnih ruskih gledaliških in filmskih režiserjev, ki je že pred časom postal trn v peti režima Vladimirja Putina. Pa ne zgolj zato, ker je gej in velik LGBT-aktivist, ampak predvsem zato, ker je že vrsto let neusmiljen kritik kremeljske politike. Pogosto poudarja, da nekdanji agent KGB preprosto ne more biti predsednik države.

Več let je bil umetniški direktor moskovskega centra Gogolj, a je oblast sklenila uničiti oba. In direktorja in center. Leta 2017 so namreč Serebrenikova na montiranem političnem procesu obtožili zlorab državnega denarja, ki ga je dobival center Gogolj.

Ena od prič je kasneje izjavila, da je Serebrenikova obdolžila po krivem. Zaradi pritiska preiskovalcev. Režiserja so leta 2020 kljub temu obsodili na pogojno kazen, ki pa so jo čez dve leti, marca 2022, preklicali. Kiril Serebrenikov je takrat za vedno odšel iz Rusije.

Kiril Serebrenikov Foto: Guliverimage/AP

Heroj našega časa

Serebrenikov je balet Heroj našega časa postavil leta 2015, slabo leto dni po dvestoti obletnici rojstva Mihaila Lermontova, avtorja tega nesmrtnega romana, ki se dogaja na Kavkazu. Naslednje leto je balet dobil eno največjih ruskih teatralnih priznanj – zlato masko.

Uprava je njegovo baletno predstavo s sporeda umaknila že lansko pomlad. Nedolgo zatem so jo resda vrnili na program, a brez njegovega imena. Maja lani so s sporeda umaknili tudi njegov balet Nurejev. Njegovo ime so novembra lani črtali tudi v gledališču Čehova, kjer je režiral predstavo Gozd.

"Po številnih prošnjah delavcev"

V ruskem ministrstvu za kulturo so tovrstno črtanje imen ocenili kot "absolutno logično", saj gre za kulturne delavce, ki so se "v teh težkih časih odpovedali Rusiji". Dodali so, da so se za to potezo odločili na zahtevo javnosti. V skladu z znanimi potezami sovjetskih oblasti, ki so podobne korake vselej upravičevale z legendarno frazo iz sovjetskih časov, da so to preprosto morali storiti "po številnih prošnjah delavcev".

Dvorana moskovskega Bolšoj teatra Foto: Reuters Kiril Serebrenikov pogosto opozarja, da so vsi tisti njegovi sodržavljani, ki podpirajo vojno, "žrtve večletne neusmiljene propagande", za napad na Ukrajino pa je dejal, da gre za strašno agresijo, ki se v nobenem primeru ne more dobro končati. Najnovejšo odpoved njegovega baleta Heroj našega časa je pospremil z besedami avtorja Mojstra in Margarete, velikega Mihaila Bulgakova: "Shizofrenija, kot je že bilo rečeno ..."

Dileme za slovenskega koreografa

In tu se potem pojavi baletna predstava v koreografiji Edwarda Cluga. Tovrstno "nadomeščanje" Serebrenikova v Bolšoj teatru je za mariborsko baletno umetnino, čeprav zaradi pogodbe uradno nima nič pri tem, moralno sporno vsaj iz dveh razlogov.

Najprej je tu dejstvo, da gre za predstavo v državi, v kateri je mednarodno kazensko sodišče v Haagu njenega predsednika osumilo vojnega zločina nezakonite deportacije ukrajinskih otrok, zdajšnje vodstvo Bolšoj teatra pa ta režim seveda odločno podpira.

In tu je potem še vprašanje solidarnosti z vodilnimi umetniškimi ustvarjalci v državi, ki jih režim zaradi nelojalnosti neusmiljeno preganja, zapira in izganja.

V Rusiji so zaradi takšne nepretehtane politike prenehala delovati mnoga znana gledališča in kulturne ustanove. Mnogo ustvarjalcev beži na tuje, saj doma v takšnih razmerah ni več mogoče ne delati in ne ustvarjati.

Zdajšnji režim, podobno kot nekoč Stalin, izjemno spretno izkorišča tuje ustvarjalce (še zlasti če so iz Evropske unije), kot nekakšne stavkokaze. Domačim nelojalnim umetnikom s tem daje vedeti, da niso nenadomestljivi. Tudi za ceno popolnoma uničene domače kulturne scene.

"Brez vpliva na program"

Clug je sicer za Siol.net pojasnil, da lahko rusko gledališče glede na petletno ekskluzivno pogodbo samostojno in brez njega določa, kdaj in kolikokrat bo predstavo izvajalo. Sam pa nima nobenega vpliva na to, kaj uvrščajo na program, in pri izvedbi tega baleta sploh ne sodeluje. "Niti slučajno pa ne grem v Rusijo," je zatrdil.

Poudaril je, da se trenutno ukvarja z drugimi projekti. Pretekli konec tedna je tako v baselskem teatru premierno predstavil balet Coppelia s slovenskim ansamblom. V Rusiji pa je bil nazadnje ob premieri omenjenega baleta.

V razprave o vojni v Ukrajini se Clug ne želi spuščati. Agresijo obsoja, po svojih najboljših močeh pa poskuša pomagati umetnikom in prijateljem z obeh strani, je še povedal za Siol.net.

Foto: STA/Katja Kodba

Foto: STA/Katja Kodba Edward Clug je slovenski koreograf in umetniški direktor Baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Rojen je bil v Beiusu v Romuniji. Po diplomi leta 1991 je dobil svoj prvi angažma v Slovenskem narodnem gledališču Maribor ter nato svojo več kot tri desetletja dolgo kariero posvetil državi, ki ga je sprejela. Leta 2003 prevzel vodenje baleta SNG Maribor. Leta 2005 je s predstavo Radio & Juliet na glasbo skupine Radiohead požel mednarodno slavo. Njegova edinstvena interpretacija Le Sacre du Printemps skladatelja Igorja Stravinskega leta 2012 in preboj njegovega prvega narativnega celovečernega baleta Peer Gynt leta 2015 pa ga opredeljujeta kot pomemben koreografski glas njegove generacije, navajajo v SNG Maribor.

Začel je tudi sodelovati z drugimi baletnimi ansambli po vsem svetu in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavil na svetovni plesni zemljevid. Med drugim so ga povabili tudi v znameniti balet teatra Bolšoj v Moskvi, kjer mu je uspelo uprizoriti mojstrovino Bulgakova Mojster in Margareta.

Za svoje delo je prejel več nacionalnih in mednarodnih nagrad ter bil leta 2017 nominiran za prestižno nagrado Benois de la Danse in leta 2019 za nemško gledališko nagrado Der Faust. Leta 2022 je prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije in medaljo za kulturne zasluge Romunije za svoj prispevek k razvoju kulture in umetnosti.