Sreda, 5. 4. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Turški referendum: Erdogan nujno potrebuje glasove izseljencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,35
4
Sredi aprila bo v Turčiji ustavni referendum, s katerim želi predsednik države Recep Tayyip Erdogan v svoje roke dobiti več moči. "Za zmago Erdogan nujno potrebuje glasove Turkov, ki živijo v EU," pravi strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec.
Če bo referendum uspešen, bo v Turčiji vzpostavljen predsedniški sistem, Erdogan bo tako pridobil precej izvršne moči. Turška opozicija pravi, da se bo država pomaknila v diktaturo, naš sogovornik Marko Lovec iz Centra za mednarodne odnose na Inštitutu za družbene vede pri FDV pa, da se Turčija premika v smer avtokratskega sistema.
Katere so ključne predlagane spremembe:
- Ukine se vloga premierja, njegovo vlogo prevzame predsednik države.
- Predsednik imenuje in odstavlja ministre, izdaja izvršne ukaze.
- Predsednik lahko sam razglasi izredne razmere in razpusti parlament.
- Parlament lahko z dvotretjinsko večino sproži proces odstavitve predsednika, ki ima lahko največ dva mandata.
"Brez izvoza v EU bi bilo konec turškega gospodarskega čudeža," poudarja Marko Lovec.
Izseljenci, glasovi na tehtnici
Erdogan še zdaleč nima zagotovljene podpore na referendumu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da spremembe podpira okrog 40 odstotkov Turkov, 40 odstotkov jih spremembam nasprotuje, 20 odstotkov pa je neopredeljenih.
"Erdogan zato nujno potrebuje glasove Turkov, ki živijo v EU," pravi Lovec, ki zadnje zaostritve na relaciji Turčija – EU vidi predvsem v luči mobilizacije teh volivcev, ki jih je v EU več kot tri milijone in predstavljajo okoli pet odstotkov volilnega telesa.
"Če bi Erdoganu pri Turkih, ki živijo v EU, uspelo ustvariti občutek ogroženosti, bi veliko bolj verjetno glasovali za močnejši turški režim," pravi Lovec. Včeraj je tako Erdogan Turke v Evropi pozval, naj z "da" v volilnih skrinjicah dajo primeren odgovor "vnukom nacizma, ki uporabljajo fašistično represijo". V Nemčiji in na Nizozemskem so namreč marca prepovedali turške predreferendumske shode.
"Vihar v kozarcu vode"
Pri trših tonih v odnosih z EU gre za kratkoročno Erdoganovo strategijo, Turčija si namreč na dolgi rok ne more privoščiti slabih odnosov z državami EU. "Turčija je veliko bolj odvisna od EU, kot se nam običajno zdi. Brez izvoza v EU bi bilo konec turškega gospodarskega čudeža," pravi Lovec, ki zadnje politične napetosti med EU in Turčijo označuje za vihar v kozarcu vode.
Morda vas zanima tudi:
-> "Na glavnem trgu v Ljubljani imate neonacistični simbol"
-> Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV
-> Kako so Rusi matirali Todorića
Erdogan je večkrat grozil z odpovedjo dogovora med EU in Turčijo o beguncih. Našemu sogovorniku se ta grožnja ne zdi realna. Kot pravi, so begunci večinoma suniti, ki bodo postali zvesti volivci Erdoganovega režima. "Podpora Erdoganu v Turčiji ni tako samoumevna. Turčija je etnično, versko in politično precej raznolika in razdrobljena. Skupine, ki ne podpirajo Erdgoana, se v demografskem smislu krepijo in Erdogan potrebuje nove volivce," pravi Lovec in našteje še druge razloge, zakaj po njegovem mnenju dogovor EU – Turčija o beguncih ne bo propadel:
- Turčija za skrb za begunce dobiva veliko denarja od EU in OZN.
- Turčija ob meji s Sirijo gradi cela nova mesta.
- Zahodnobalkanska pot je zaprta, migriranje iz Turčije je tako postalo precej drago.
V Turčiji so lani zaprli največ novinarjev na svetu.
Država, ki je lani zaprla največ novinarjev
Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI) opozarja na hude kršitve pravic v Turčiji. Kot so zapisali v letnem poročilu, človekove pravice v tej državi kršijo na več področjih:
Svoboda izražanja
V Turčiji so po razglasitvi izrednih razmer zaprli oziroma priprli 118 novinarjev, 184 medijskih hiš pa so začasno ali trajno zaprli. Grožnje novinarjem so nekaj vsakdanjega. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je poročal, da je Turčija lani zaprla največ novinarjev od vseh držav na svetu, bilo jih je 81.
Svoboda združevanja
Oblasti prepovedujejo zborovanja, že četrto leto zapored so na primer prepovedale zborovanja za prvi maj in že drugo leto zapored parado ponosa. Policisti so pogosto nasilni do protestnikov.
Mučenje in slabo ravnanje
Mučenje in slabo ravnanje s priporniki se je povečalo po poskusu državnega udara junija lani. V Turčiji so po spodletelem udaru prijeli že več kot sto tisoč ljudi.
Zlorabe varnostnih sil in prekomerna uporaba sile
Različne oborožene skupine so napadale civiliste.
Nekaznovanost
Pripadniki varnostnih sil, ki so zagrešili zlorabe, niso bili kaznovani.
Begunci in prosilci za azil
Lani je bila Turčija država z največ begunci in prosilci za azil. Bilo jih je okoli tri milijone. Amnesty International opozarja, da begunci živijo v izredno slabih razmerah. Turčija je množično izganjala Sirce nazaj v domovino, kjer divja vojna. Kot še opozarja AI, je EU sprejela nezakonit in nepremišljen dogovor s Turčijo glede pošiljanja beguncev v to državo, čeprav tam zanje ni varno.
Notranje razseljeni ljudje
Na stotisoče ljudi je bilo razseljenih z območij jugovzhodne Turčije. Ljudje so bili obveščeni le nekaj ur pred razselitvijo, kršili so več njihovih pravic.
4