SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

SBU: Ruski agenti mučili prebivalce Kupjanska

10

termometer

Ruski vojak |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

205. dan vojne v Ukrajini. Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da so agenti ruske Zvezne varnostne službe FSB mučili prebivalce na novo osvobojenega mesta Kupjansk v regiji Harkov. V okupiranem Kupjansku so tamkajšnjim prebivalcem grozili, da jih bodo poslali na minsko polje in pobili njihove družine. Župan Melitopola Ivan Fedorov je sporočil, da je v ukrajinskem napadu na rusko vojaško oporišče v bližini tega mesta izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil infrastrukturo.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

21.10 Močne eksplozije v Hersonu
19.24 SBU: Ruski agenti mučili prebivalce Kupjanska
18.44 Nato: Sankcije škodujejo ruski vojaški industriji
18.38 IAEA: Jedrska elektrarna v Zaporožju znova vzpostavila povezavo
18.32 Poziv k ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine
17.12 Politico: Ukrajina nadaljuje pogajanja o nakupu ameriškega orožja
16.32 ZDA v Ukrajino pošiljajo 1,5 milijarde dolarjev
14.48 Španija v Ukrajino pošilja strelivo
14.37 Uničeno je bilo celotno rusko oporišče pri Melitopolu
13.59 Estonija na zasedanju Nata poudarila pomen vojaške pomoči za Ukrajino
11.38 Zelenski po odkritju v Izjumu svet poziva k obsodbi Rusije kot teroristične države
9.05 Biden kljub razhajanjem glede Rusije pohvalil Južno Afriko
8.50 Blinken: Ukrajina mora zbrati dokaze, saj je treba odgovorne privesti pred roko pravice

21.10 Močne eksplozije v Hersonu

Ukrajinski mediji poročajo, da so zvečer v okupiranem Hersonu, središču regije, proti kateri so ukrajinske sile izvedle protiofenzivo, odjeknile štiri močne eksplozije.

Kot poroča Kyiv Independent, se z območja tovarne, kjer naj bi bila ruska vojaška baza, dviguje oblak črnega dima.

19.24 SBU: Ruski agenti mučili prebivalce Kupjanska

Ukrajinska obveščevalna služba SBU je sporočila, da so agenti ruske Zvezne varnostne službe FSB mučili prebivalce na novo osvobojenega strateško pomembnega mesta Kupjansk na severovzhodu regije Harkov. V okupiranem Kupjansku so tamkajšnjim prebivalcem grozili, da jih bodo poslali na minsko polje in pobili njihove družine.

Po navedbah SBU je ena od žrtev povedala: "40 minut so uporabljali paralizator, name so streljali z zračno ali s plinsko pištolo. Ne vem natančno, saj so mi čez glavo poveznili vrečo."

18.44 Nato: Sankcije škodujejo ruski vojaški industriji

Zahodne sankcije začenjajo škodovati sposobnosti Rusije za izdelavo naprednega orožja, ki ga uporablja v agresiji na Ukrajino, je za Reuters povedal Rob Bauer, ki predseduje Natovemu vojaškemu odboru. Severnoatlantsko zavezništvo vidi znake zmanjšane sposobnosti Rusije za proizvodnjo raketnih izstrelkov in bolj sofisticiranega orožja, je dejal Bauer. Včeraj so sicer neimenovani ameriški uradniki za CNN dejali, da so razočarani, ker sankcije nimajo večjega vpliva na rusko gospodarstvo.

18.38 IAEA: Jedrska elektrarna v Zaporožju znova vzpostavila povezavo

Inženirji so popravili enega od štirih glavnih električnih vodov jedrske elektrarne v Zaporožju, ki je bil poškodovan med rusko agresijo, in ga znova priključili na ukrajinsko omrežje, je danes sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Hkrati je opozorila, da razmere še vedno ostajajo negotove.

18.32 Poziv k ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine

Potem ko so na območju ukrajinskega mesta Izjum odkrili okoli 450 grobov, v katerih so po navedbah Kijeva večinoma trupla civilistov, ki so jih mučili in ubili ruski okupatorji, je češko predsedstvo EU danes pozvalo k ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine, na katerem bi sodili odgovornim za poboje.

"V 21. stoletju so tovrstni napadi na civilno prebivalstvo nepredstavljivi in odvratni," je na Twitterju zapisal češki zunanji minister Jan Lipavsky. "Tega ne smemo spregledati. Smo za kaznovanje vseh vojnih zločincev," je dodal in pozval k "hitri vzpostavitvi posebnega mednarodnega tribunala, ki bo kazensko preganjal kazniva dejanja agresije".

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v petek sporočil, da je ob odkritju "globoko pretresen" ter da se mora "to nehumano ravnanje ruskih sil, ki je v popolnem nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in ženevskimi konvencijami, nemudoma končati".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek izjavila, da želi videti ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi zločinov v Ukrajini pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.

17.12 Politico: Ukrajina nadaljuje pogajanja o nakupu ameriškega orožja

Kijev in Washington se pogovarjata o možnosti dobave sistemov zračne obrambe patriot, lovskih letal F-16 in brezpilotnih letal grey eagle prek dolgoročnih finančnih dogovorov, poroča vplivni bruseljski spletni medij Politico, ki se sklicuje na neimenovane vire.

16.32 ZDA v Ukrajino pošiljajo 1,5 milijarde dolarjev

Ukrajinski premier Denis Šmigal je sporočil, da bo Ukrajina od ZDA prejela 1,5 milijarde dolarjev. Gre za zadnjo tranšo nepovratnih sredstev v višini 4,5 milijarde dolarjev, ki so jih zagotovile ZDA iz skrbniškega sklada Svetovne banke, je dejal Šmigal. Ukrajina bo denar porabila za pokojnine in socialno varstvo državljanov. Šmigal je že 14. septembra dejal, da se bo Ukrajina v prihodnjem letu zanašala na tuje partnerje, saj bo proračunski primanjkljaj leta 2023 znašal okoli 38 milijard dolarjev.

14.48 Španija v Ukrajino pošilja strelivo

Španija v Ukrajino pošilja pet tovornih letal s topniškim strelivom. Po podatkih ukrajinskega generalštaba je Španija v zadnjih nekaj dneh Ukrajini dostavila skupno 75 palet streliva za topniške sisteme velikega kalibra. Država Ukrajini prav tako trenutno dostavlja vojaško opremo za prihajajoče hladno vreme. "To je primer odločne in stalne podpore Španije ukrajinskemu ljudstvu," je dejala španska obrambna ministrica Margarita Robles.

14.37 Ukrajinski župan: Uničeno je bilo celotno rusko oporišče pri Melitopolu

Župan Melitopola Ivan Fedorov je znova spregovoril o napadu na rusko vojaško oporišče v bližini tega mesta, o katerem je poročal že zjutraj.

Po besedah ​​Fedorova je v ruski oporišču na območju Moločni Liman v jugovzhodnem delu regije Zaporožje izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil infrastrukturo, poroča Kyiv Independent.

13.59 Estonija na zasedanju Nata poudarila pomen vojaške pomoči za Ukrajino

Zahodna vojaška pomoč Ukrajini je bila ključnega pomena v boju proti ruski invaziji in politična volja za nadaljevanje te pomoči nikakor ne sme popustiti, je danes na zasedanju vojaškega odbora zveze Nato poudarila estonska premierka Kaja Kallas. Zasedanje vojaškega odbora se je sicer začelo v petek in se bo končalo v nedeljo.

Ukrajinski vojski je v preteklih dneh v protiofenzivi na vzhodu države uspelo osvoboditi del ozemlja, ki so ga pred tem zasedle ruske sile. "Nedavni operativni poraz Rusije je znak ukrajinske moči in bistroumnosti. Kaže na učinkovitost zahodne pomoči in nasvetov," je ta uspeh danes komentirala estonska premierka.

Estonija je za skupno podporo Ukrajini prispevala do 0,8 odstotka svojega BDP, je spomnila in zatrdila, da bodo to pomoč ohranili "tako dolgo, kot bo treba".

Tudi prvi mož estonske vojske in gostitelj zasedanja Martin Herem je svoje kolege iz drugih članic zveze Nato pozval, naj še naprej pomagajo Ukrajini.

"Če želimo ohraniti svetovni red, kot ga poznamo, mora Ukrajina zmagati. Kot načelniki generalštabov si moramo prizadevati za znatno in trajno vojaško pomoč, ali v obliki materialne podpore, usposabljanja ali druge ustrezne pomoči," je poudaril.

Vojaški odbor Nata sestavljajo načelniki generalštabov 30 držav Nata. O vojaških zadevah odbor svetuje Severnoatlantskemu svetu, najvišjemu političnemu organu Nata.

Ena od glavnih tem dvodnevne konference v Talinu je izvajanje sklepov z vrha Nata v Madridu. Prvič se konference kot povabljena gosta udeležujeta tudi šefa obrambnih sil Finske in Švedske. Obe skandinavski državi EU sta namreč zaprosili za sprejem v Nato po ruskem napadu na Ukrajino.

11.38 Zelenski po odkritju v Izjumu svet poziva k obsodbi Rusije kot teroristične države

Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je sporočil, da ima kar 99 odstotkov najdenih trupel znake nasilne smrti. Več trupel naj bi imelo zvezane roke za hrbtom, ena oseba pa je bila pokopana z vrvjo okoli vratu. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi novinarji te agencije potrdili, da je imelo vsaj eno izmed odkritih trupel zvezane roke.

Ukrajinska policija je medtem sporočila, da so v na novo osvobojenih krajih, kot sta Izjum in Balaklija, našli deset prostorov za mučenje. Samo v Balakliji naj bi ruski okupatorji v prostorih lokalne policijske postaje priprli, poniževali in mučili kakšnih 40 ljudi. Med drugim so pri tem uporabljali tudi elektriko, je še razkril prvi mož policije Igor Klimenko.

Kot je še povedal, so na omenjeno območje v regiji Harkov že napotili kakšnih tisoč dodatnih policistov iz drugih delov države. Več kot 200 posameznih preiskav morebitnih ruskih vojnih zločinov že poteka, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

V okolici Izjuma so sicer do zdaj našli več kot 440 grobov, Zelenski pa je dejal, da je še "prezgodaj govoriti o številu pokopanih ljudi, saj preiskave še potekajo".

"Obstajajo jasni dokazi o mučenju in ponižujočem ravnanju z ljudmi. Poleg tega obstajajo dokazi, da so ruski vojaki, katerih položaji so bili nedaleč stran, streljali na pokopane samo za zabavo," je v videonagovoru še poudaril Zelenski.

Ukrajinski predsednik je odkritje množičnih grobišč ob tem primerjal s spomladanskim pokolom v Buči in ponovno pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča, pred katerim bi Rusija odgovarjala za svoje zločine v Ukrajini.

9.05 Biden kljub razhajanjem glede Rusije pohvalil Južno Afriko

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek v Beli hiši gostil kolega iz Južne Afrike Cyrila Ramaphoso in ob tem njegovo državo pohvalil kot ključnega akterja na svetovnem odru. Predsednika sta sicer ostala vsak na svojem bregu glede politike do Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino. Južna Afrika namreč ruske agresije ni obsodila.

Prav tako ni sprejela sankcij proti Rusiji, v Varnostnem svetu ZN pa je bila vzdržana ob predlogu resolucije, ki bi agresijo obsodila. Ramaphosa je Bidnu namesto tega izrazil željo po dialogu pod okriljem ZN.

Avgusta se je v Južni Afriki mudil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki pa ni dosegel spremembe stališča Južne Afrike. Tej sledijo tudi nekatere druge afriške države, čeprav je prav Afrika - poleg same Ukrajine - morda največja žrtev te vojne.

Zaradi spopadov je bil do pred kratkim blokiran izvoz žita iz Ukrajine, otežen je tudi izvoz umetnih gnojil iz Rusije, to pa je prispevalo k prehranski krizi, ki jo še posebej občutijo revne afriške države.

Kljub razlikam v odnosu do vojne v Ukrajini pa si ZDA želijo dobrih odnosov z Južno Afriko, ki je vodilna gospodarska sila na celini, na katero sicer vse bolj prodira Kitajska.

Južna Afrika se želi med drugim znebiti odvisnosti svojega gospodarstva od premoga in ZDA ji bodo, skupaj z nekaterimi drugimi zahodnimi državami, zagotovile 8,5 milijarde dolarjev v posojilih in donacijah za prehod v bolj čisto energijo.

Ramaphosa se je v rezidenci podpredsednice ZDA srečal tudi s Kamalo Harris, s katero sta govorila o globalni zdravstveni varnosti, sodelovanju v vesolju, podnebnih spremembah in ženskih pravicah.

"Zagotoviti moramo, da se res razumemo," je med drugim dejal Biden, ki je bil poln hvale na račun svojega gosta za vodenje v času pandemije covid-19, podnebnih sprememb in drugih vprašanj.

8.50 Blinken: Ukrajina mora zbrati dokaze, saj je treba odgovorne privesti pred roko pravice

Na ozemljih, ki so jih ukrajinske sile pred kratkim osvobodile, so odkrili množična grobišča in Biden je dejal, da je Rusija najverjetneje odgovorna za vojne zločine.

"To je del grozljive zgodbe, ki smo ji priča vedno, ko se ruska plima umakne z delov Ukrajine, ki jih je okupirala," je dejal Blinken. "Vidimo, kaj ostane za njo, in tole zadnje odkritje množičnih grobišč v Izjumu nas znova opominja na to," je nadaljeval ter Ukrajince pozval, naj skrbno zberejo in ohranijo dokaze, saj je treba odgovorne privesti pred roko pravice.

Kljub dokazom o ruskih grozodejstvih pa Blinken še vedno zavrača pozive za razglasitev Rusije kot države podpornice terorizma, češ da bi to prineslo neželene posledice. Med drugim bi lahko ustavilo pošiljke žita iz Ukrajine, ki so se začele šele pred kratkim po posredovanju Turčije.

Blinken je sicer pozdravil naraščanje pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina s strani Kitajske in Indije, potem ko se je ruski predsednik v uzbekistanskem Samarkandu srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in indijskim premierjem Narendro Modijem.

"Mislim, da je to, kar slišite od Kitajske in Indije, izraz zaskrbljenosti vsega sveta zaradi posledic ruske agresije na Ukrajino, ki jih ne občutijo le Ukrajinci. Mislim, da to povečuje pritisk na Rusijo, da konča agresijo," je dejal Blinken.

Modi je v petek Putinu sporočil, da zdaj ni čas za vojno, Putin pa je v četrtek omenil, da mu je Ši izrazil zaskrbljenost, čeprav sta oba na zunaj izpostavljala enotno fronto proti ZDA.

Američani menijo, da je Kitajska podpora Rusiji le retorična, Peking pa med drugim zavrača zahteve Moskve po dobavi vojaške opreme, zato se Rusija obrača k Iranu in Severni Koreji.

Vladimir Putin Novice Dobran Božič: Za Putina je stanje, da bi izgubil vojno, nesprejemljivo Eksplozija streliva na Krimu Novice "Zavezniki Kremlja, tudi vojaški poveljniki, z družinami bežijo s Krima" NE UPORABI Novice "Moj sin, vedela sem, da me boš osvobodil" #video #vŽivo Patriarh Kiril in Vladimir Putin Novice Rusi užaljeni: "To je bogokletno" osamljen putin Novice Poniževanje? Putina so pred novinarji pustili čakati vsi njegovi "prijatelji".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin