ženske
Petek, 5. 2. 2016, 13.12
8 let
To je 10 najbogatejših žensk vseh časov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Revija Time je naredila lestvico desetih najbogatejših žensk vseh časov, ki primerja bogastvo najbogatejših žensk glede na to, kolikšen delež svetovnega BDP je predstavljalo ali še predstavlja njihovo premoženje. Poleg tega kriterija so se na seznam uvrstile ženske, ki bogastva niso samo podedovale ali se bogato poročile, temveč so igrale ali še igrajo pomembno poslovno ali politično vlogo pri upravljanju svojega bogastva. Na seznamu tako na primer ni Christy Walton, vdove ustanovitelja Walmarta, ali dedinje Alice Walton, ki je z 32,4 milijarde dolarjev (28,9 milijarde evrov) najbogatejša Američanka, a nikoli ni aktivno sodelovala v vsakodnevnem vodenju podjetja.
Na seznamu ni niti bogatih monarhinj, kot sta bili britanski kraljici Victoria in Elizabeta I. ali pa egipčanska kraljica Nefertiti. Čeprav so imele v svojih rokah veliko moč in bogastvo, pa to ni predstavljalo dovolj velikega deleža svetovnega BDP, da bi se uvrstile med deset najbogatejših Zemljank vseh časov.
Rojstvo: 1954 Država: Nizozemska Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 0,017 %
Charlene de Carvalho-Heineken je bila 47-letna gospodinja in mati petih otrok, ko je leta 2002 po smrti svojega očeta podedovala kontrolni delež v pivovarskem koncernu Heineken. Pod palcem ima 12,7 milijarde dolarjev (11,3 milijarde evrov). Kot edina hči Freddyja Heinekena, ki je koncern vodil med letoma 1971 in 1989, je podedovala 25-odstotni delež v Heinekenu.
Brez kakršnekoli formalne poslovne izobrazbe je aktivno sodelovala pri izbiri Jeana-Francoisa van Boxmeerja za trenutnega izvršnega direktorja. Odkar je prevzel vodenje podjetja, je nadziral za 30 milijard dolarjev (26,8 milijarde evrov) prevzemov. Heineken je spomladi lani kupil večinski delež v pivovarni Laško.
Rojstvo: 1919 Država: ZDA Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 0,021 %
Družinsko bogastvo Anne Cox Chambers sega v leto 1898, ko je njen oče kupil časopis Dayton Evening News. Je lastnica kontrolnega deleža v očetovem medijskem imperiju, ki ima med drugim v lasti Atlanta Journal-Constitution in Palm Beach Post. Največji delež dohodkov imperiju prinaša njegov telekomunikacijski del.
Cox Chambersova je bila med drugim ambasadorka v Belgiji, novembra lani pa je zdaj 96-letnica odstopila kot članica odbora in svoj delež prepustila svojim trem dedičem. Njeno bogastvo je ocenjeno na 15,3 milijarde dolarjev (13,6 milijarde evrov).
Rojstvo: 1962 Država: Nemčija Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 0,024 %
Večino 14,4 milijarde dolarjev (12,8 milijarde evrov) velikega bogastva najbogatejše Nemke Susanne Klatten predstavlja delež, ki ga ima v BMW. Klattenova je 12,6-odstotni delež v luksuznem izdelovalcu avtomobilov podedovala po očetu Herbertu Quandtu. Klattenova vlaga v številna druga področja, od farmacije do vetrnih elektrarn in tehnoloških poslov.
Skupaj z zdaj pokojno mamo Johanno Quandt in bratom Stefanom je bila leta 2013 deležna kritik, ker so skoraj milijon dolarjev donirali stranki CDU kanclerke Angele Merkel. Radodarna poteza družine se je časovno ujemala z odločitvijo nemške vlade, da bo lobirala proti standardom za emisije goriv.
Rojstvo: 1981 Država: Kitajska Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 0,025 %
Med gospodarsko recesijo leta 2007 je kitajska dedinja Yang Huiyan izgubila velik delež svojega 16,2 milijarde dolarjev (14,4 milijarde evrov) vrednega premoženja, ki ga je podedovala po očetu, nepremičninskem mogotcu Yang Guoqiangu. Po finančni krizi je bilo njeno premoženje ocenjeno na 5,2 milijarde dolarjev (4,6 milijarde evrov).
Huiyan je v družinskem podjetju dejavna že od najstniških let, še kot otrok pa jo je oče pogosto vzel s seboj na sestanke upravnega odbora.
Najbogatejša ženska v Aziji, ki je diplomirala v ZDA, je trenutno podpredsednica upravnega odbora holdinga Country Garden in je leta 2014 pomagala zbrati 410 milijonov dolarjev (366 milijonov evrov) s prodajo novih delnic.
Rojstvo: 1922 Država: Francija Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 0,055 %
Dedinja kozmetičnega imperija L’Oreal ima pod palcem 40,7 milijarde dolarjev (36,3 milijarde evrov) in je glavna delničarka podjetja, ki ga je leta 1907 ustanovil njen oče. Pod njenim vodstvom je L’Oreal kupoval številne druge znamke, kot na primer leta 1964 Lancome in leta 1985 parfum Polo oblikovalca Ralpha Laurena.
Bettencourtova, ki trpi zaradi demence, ni več vpletena v vsakodnevno delovanje podjetja. Leta 2012 jo je na čelu upravnega odbora zamenjal njen vnuk. Maja lani je bilo osem njenih prijateljev in svetovalcev obsojenih, ker so izkoriščali njeno senilnost.
Živela: 1451–1504 Država: Španija Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 1 %
Kraljica Izabela I. Kastiljska je že bila ena najbogatejših monarhinj, ko se je poročila s svojim bratrancem Ferdinandom II. Aragonskim. S poroko sta zagotovila stabilnost obeh kraljestev ter položila temelje za združitev Španije. V času njene smrti je imelo kastiljsko kraljestvo 1,45 milijona dukatov dohodka.
Izabela in Ferdinand sta ne le združila Španijo, temveč zavladala tudi večjemu delu t. i. novega sveta. Papež Aleksander VI. je Izabeli in Ferdinandu podelil naziv katoliška kraljica in kralj. V osebni lasti je imela nekatere najvrednejše dragulje in tapiserije tistega časa.
Živela: 69–30 pr. n . št. Država: Egipt Bogastvo kot delež svetovnega BDP: okoli 2,6 %
Ena najbolj znanih vladaric vseh časov je znana tako po svojih političnih manipulacijah kot ogromnem bogastvu. Kot faraonka je nadzirala nekatere najdonosnejše egipčanske industrije in vire tistega časa, pšenico, papirus in mazila, ki so ji prinašali letni dohodek med 12 in 15 tisoč egipčanskimi talenti. Preračunano je njeno premoženje znašalo 95,8 milijarde dolarjev (85,5 milijarde evrov).
Kleopatra pa si razkošnega življenja in predvsem številnih dragih vojn vedno ni mogla privoščiti, zato si je pogosto izposojala finančna sredstva od drugih vladarjev.
Živela: 1729–1796 Država: Rusija Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 5,4 %
Velika ni bila le njena politična moč, temveč tudi bogastvo. Danes bi bilo to ocenjeno na okoli 1,5 bilijona dolarjev (1,3 bilijona evrov. Najdlje vladajoča ruska carica je bila poglavarka ruske cerkve, ki je nadzirala približno tretjino tlačanov ogromnega ruskega imperija.
Svojo vladavino je ta nemška princesa, ki se je poročila z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem, začela z upanjem po liberalnih reformah, a si je premislila po vstaji leta 1773. Življenja navadnih Rusov se v času njene vladavine niso dosti izboljšala, Rusija pa je postala velika vojaška velesila.
Živela: 1507–1458 pr. n. št. Država: Egipt Bogastvo kot delež svetovnega BDP: okoli 20 %
Prva egipčanska faraonka je nadzirala premoženje, ki bi bilo danes vredno dva bilijona dolarjev (1,7 bilijona evrov). Do oblasti se je povzpela po smrti svojega moža in polbrata Tutmozisa II. Vladala je dlje kot katerakoli druga ženska avtohtone egipčanske dinastije in bila najbogatejša faraonka vseh časov.
Med svojo dve desetletji trajajočo vladavino je nadzirala imperij, ki se je raztezal daleč prek meja sodobnega Egipta in vključeval ogromne rudnike zlata, bakra in dragih kamnov.
Živela: 624–705 Država: Kitajska Bogastvo kot delež svetovnega BDP: 22,7 %
Ne le najbogatejša ženska vseh časov, Wu Zetian je bila tudi ena najbolj krvoločnih. Bila je konkubina dveh cesarjev, očeta in sina. Ko je sin, cesar Gaozong, prišel na oblast, je Wu brez usmiljenja odstranila vse tekmice za njegovo naklonjenost. Domnevno je ubila celo svojo teden dni staro hčerko, umor pa naprtila cesarici Wang, ki so jo zaprli in ubili.
Po Gaozongovi smrti je lastne sinove prisilila, da so abdicirali in postala je administratorka dvora, ker je bilo enako, kot če bi postala cesarica. Med njeno 15-letno vladavino se je kitajski imperij razširil v osrednjo Azijo in bil v tistem času eden največjih. Imperij je cvetel in bogatel na račun trgovine s čajem in svilo ob svilnati poti.
