Petek, 27. 2. 2026, 20.30
3 tedne, 5 dni
Bližnji vzhod
Stopnjevanje napetosti med Iranom in ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,57
Trump je Iranu že večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, če ne sklene jedrskega dogovora, in v regijo med drugim napotil tudi letalonosilko Gerald Ford, največjo na svetu. Obseg ameriških sil na območju sproža ugibanja o skorajšnjem napadu ZDA.
Ameriška administracija ni zadovoljna z načinom, na katerega se Iran pogaja, a končne odločitve glede vojaškega posredovanja proti islamski republiki še ni sprejela, je danes dejal predsednik ZDA Donald Trump. Medtem je ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu danes sporočilo, da nenujnemu osebju in njihovim družinskim članom dovoljuje, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Izrael. Tistim, ki želijo oditi, veleposlaništvo svetuje, da to storijo hitro, dokler so še na voljo leti, poročajo tuje tiskovne agencije.
20.20 Trump še ni odločen glede napada na Iran
18.41 London zaradi varnosti začasno umika diplomatsko osebje iz Irana
12.01 ZDA nenujnemu osebju veleposlaništva odobrile odhod iz Izraela zaradi varnostnih tveganj
11.10 ZN svarijo pred regionalno eskalacijo zaradi napetosti med Iranom in ZDA
10.50 V Washingtonu v primeru napada na Iran ne vidijo tveganja za dolgotrajno vojno v regiji
20.20 Trump še ni odločen glede napada na Iran
Ameriška administracija ni zadovoljna z načinom, na katerega se Iran pogaja, a končne odločitve glede vojaškega posredovanja proti islamski republiki še ni sprejela, je danes dejal predsednik ZDA Donald Trump. Teheran "nam ni pripravljen dati tistega, kar moramo imeti", je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"Končne odločitve še nismo sprejeli," je na vprašanje o napadu na Iran, s katerim že dolgo grozi, odvrnil Trump. "Nismo ravno zadovoljni z načinom, kako so se pogajali. Ne smejo imeti jedrskega orožja in nismo navdušeni nad načinom, kako se pogajajo," je dodal.
Po njegovih besedah jim iranska stran noče dati tistega, kar morajo imeti ZDA. "Nočemo, da bi imel Iran jedrsko orožje, oni pa ne izgovarjajo teh zlatih besed," je dejal.
18.41 London zaradi varnosti začasno umika diplomatsko osebje iz Irana
Zunanje ministrstvo v Londonu je danes sporočilo, da v luči trenutnih varnostnih razmer iz Irana začasno umika osebje tamkajšnjega britanskega veleposlaništva. Tudi del osebja britanskega veleposlaništva v Tel Avivu so začasno premestili drugam. Ukrepi sledijo večkratnim grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa z napadom na Iran.
"Zaradi trenutnih varnostnih razmer smo sprejeli previdnostni ukrep in začasno umaknili britansko osebje iz Irana," je sporočilo ministrstvo in dodalo, da bo veleposlaništvo v Teheranu, ki so ga sicer zaprli sredi januarja, še naprej delovalo na daljavo.
Obenem je sporočilo tudi, da so se zaradi napetosti v regiji odločili za začasno premestitev dela osebja britanskega veleposlaništva v Tel Avivu in njihovih družin na drugo lokacijo znotraj Izraela. Navedlo je, da gre za previdnostni ukrep in da veleposlaništvo še naprej deluje normalno, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pred tem je danes ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu sporočilo, da svojemu nenujnemu osebju in njihovim družinam dovoljuje, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Izrael. Povečano previdnost je svojim državljanom v državi priporočil tudi Peking, tiste v Iranu pa je pozval, naj državo čim prej zapustijo.
Po poročanju BBC sta svoje državljane k odhodu iz islamske republike pozvali tudi Indija in Kanada.
Ukrepi sledijo večkratnim grožnjam predsednika Trumpa z vojaškim posredovanjem proti Iranu, če ta ne sklene jedrskega dogovora z ZDA. V luči tega je Washington v zadnjih tednih okrepil svojo vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu, med drugim je tja napotil največjo letalonosilko na svetu Gerald Ford.
Največji obseg ameriških sil v regiji v zadnjih desetletjih tako sproža ugibanja o skorajšnjem ameriškem napadu na islamsko republiko, in to kljub nizu pogovorov, ki sta jih strani opravili ta mesec v Omanu in Švici.
Zadnji krog pogovorov, osredotočenih zlasti na iranski jedrski program, sta opravili v četrtek v Ženevi. Tako omanski zunanji minister Badr al Busaidi, čigar država posreduje v pogovorih, kot njegov iranski kolega Abas Aragči sta po srečanju poročala o precejšnjem napredku.
Vodja iranske diplomacije je danes nekoliko omilil v četrtek izraženi optimizem, ko je dejal, da bi morale ZDA opustiti "pretirane zahteve" za dosego jedrskega dogovora. Nov krog pogovorov je sicer predviden v prihodnjem tednu na Dunaju.
12.01 ZDA nenujnemu osebju veleposlaništva odobrile odhod iz Izraela zaradi varnostnih tveganj
Ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu je danes sporočilo, da nenujnemu osebju in njihovim družinskim članom dovoljuje, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Izrael.
Ameriški časnik New York Times danes poroča, da je veleposlanik ZDA Mike Huckabee osebju veleposlaništva danes zjutraj poslal elektronsko pošto, v kateri je zapisal, naj tisti, ki želijo oditi, "to storijo danes".
"Osredotočite se na pridobitev sedeža kamorkoli, od koder boste lahko nadaljevali pot v Washington, prioriteta pa naj bo, da hitro zapustite državo," jim je priporočil po pisanju časnika.
11.10 ZN svarijo pred regionalno eskalacijo zaradi napetosti med Iranom in ZDA
"Zelo sem zaskrbljen zaradi možnosti regionalne vojaške eskalacije in njenega vpliva na civiliste. Upam, da bo prevladal glas razuma," je na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice, na katerem je poročal o stanju človekovih pravic po svetu, povedal Türk.
Ob tem je opozoril na normalizacijo uporabe sile za reševanje sporov v mednarodni skupnosti. "Ne smemo se vrniti k nasilju kot organizacijskemu načelu. Svet ne sme mirno gledati, kako se pred našimi očmi ruši gradbeni kamen mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic," je dejal.
Spomnil je, da se je število oboroženih konfliktov od leta 2010 skoraj podvojilo, in sicer na okoli 60. "Svet resnično postaja vse bolj nevaren," je dodal.
Prav tako je pozval k takojšnjemu moratoriju na izvajanje usmrtitev v Iranu. "Zgrožen sem nad poročili, da je bilo v zvezi z januarskimi protesti na smrt obsojenih vsaj osem ljudi, med njimi dva otroka," je nadaljeval in dodal, da je še 30 ljudi v nevarnosti, da bodo obsojeni na enako kazen.
10.50 V Washingtonu v primeru napada na Iran ne vidijo tveganja za dolgotrajno vojno v regiji
Vance je med letom z dogodka v Wisconsinu v četrtek za Washington Post dejal, da tudi če se Trump odloči za napad na Iran, "ni možnosti, da bomo leta v vojni na Bližnjem vzhodu brez konca na vidiku". Pri tem je pojasnil, da ne ve, kako se bo predsednik Trump odločil glede Irana. Možnosti segajo od vojaških napadov, "da bi zagotovili, da Iran ne bo dobil jedrskega orožja", do diplomatske rešitve, je dejal.
Pri tem je kot primer "zelo jasno opredeljenih" ukrepov omenil lanske omejene ameriške napade na iranske jedrske objekte in vojaško operacijo v Venezueli v začetku tega leta, s katero so odstavili predsednika Nicolasa Madura.
V četrtek je v Ženevi ob posredovanju Omana potekal tretji krog pogovorov med iranskimi in ameriškimi predstavniki, na katerih je bil po navedbah iranske strani dosežen napredek. Pogovori na tehnični ravni naj bi se nadaljevali prihodnji teden na Dunaju.
Časnik Wall Street Journal je v četrtek poročal, da ameriški pogajalci od Irana zahtevajo razgradnjo treh glavnih jedrskih lokacij Fordo, Natanz in Isfahan, ki so bile tarča ameriških zračnih napadov junija lani, in predajo zaloge obogatenega urana ZDA.
Vplivna iraška oborožena skupina, ki jo podpira Iran, pa je sredi ameriških groženj in kopičenja vojske svojim borcem naročila, naj se pripravijo na morebitno dolgo vojno v sosednjem Iranu, če bi ZDA sprožile napade.
Kataeb Hezbolah je v četrtek ZDA opozoril na "ogromne izgube", če bi začele vojno v regiji. Poveljnik te šiitske skupine je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da vidijo Iran kot strateško pomembnega za svoje interese, zato se bo njegova skupina v primeru napadov "zelo verjetno" vmešavala v konflikt.
