Sta to moški in ženska, ki sta lastnoročno umorila največ ljudi?

Antonina Panfilov je bila v otroštvu plahega značaja. Tako v šoli ni dovolj glasno povedala učitelju svojega imena in priimka. Po pomoti so njeni sošolci učitelju (ali učiteljici) dejali, da je njen priimek Makarov (to je bilo ime njenega očeta). Tako je bila v šolskih dokumentih vpisana kot Antonina Makarova, v matični knjigi rojstev pa kot Antonina Panfilova. Napaka, ki ji je za nekaj desetletij podaljšala življenje.

Prostovoljka v Rdeči armadi

Leta 1920 v regiji Smolensk rojena Antonina je kot dekle odšla na študij v Moskvo, ko je nacistična Nemčija junija 1941 napadla Sovjetsko zvezo, pa je prostovoljno vstopila v Rdečo armado. Postala medicinska sestra, v vojski pa se je tudi naučila streljati.

Novice Prosili so ga, naj ostane, nato pa jih je vse pobil

Jeseni 1941 so njeno enoto Nemci odrezali od sovjetske glavnine. Makarova se je tako mesece skrivala v gozdu in skušala nekako preživeti. Poleti 1942 pa je prišla do mesta Lokot na severozahodu Rusije, v katerem so Nemci dovolili samoupravo skupini ruskih kolaboracionistov.

Prostitutka, ki začne pobijati ujete partizane

Makarova, ki je imela dovolj mraza in lakote, se je pridružila sodelavcem nemških okupacijskih sil. Postala je prostitutka in se udeleževala zabav, na katerih so poleg kolaboracionistov sodelovali tudi Nemci.

Videoposnetek o Makarovi:

Kot je pozneje pripovedovala, je prvič začela pobijati ljudi s težkim mitraljezom, ko se je napila vodke. Vse skupaj je pobila vsaj 169 ljudi, morda pa vse tja do 1.500. Pobijala je večinoma ujete partizane, ki so bili zaprti v zaporu. V stavbi, kjer je bil zapor, je tudi sama živela.

S sifilisom okužena mitraljezka Tonja odide iz Lokota

Ujetnike je pobijala na polju ob zaporu. Šla je za težki mitraljez, ki so ji ga pripeljali, in začela pobijati ujetnike. Večinoma jih je pobijala po 27 naenkrat (za toliko ujetnikov je bilo prostora v mestnem zaporu). Če je slučajno zgrešila, je preživele pokončala s pištolo. Usmrtitve ujetih partizanov so si ogledali tudi nemški in madžarski častniki.

Novice Je to znanstvenik, ki je pomoril največ ljudi v zgodovini?

Poleti 1943 je Makarova, ki se je tako kot druge prostitutke v Lokotu okužila s sifilisom, odšla na zdravljenje v Brjansk (po drugi so jih tja poslali Nemci). V Lokot se ni več vrnila. Ko so v Lokot prišle sovjetske enote, so začeli iskati Antonino Makarovo, a je niso našli. Tudi po koncu vojne se je za njo izgubila vsaka sled.

Žena nič hudega slutečega vojnega veterana

Makarova je skupaj z Nemci proti koncu vojne prišla vse do Königsberga (zdaj Kaliningrad) v Vzhodni Prusiji. Tu je spretno zamenjala strani. Postala je znova medicinska sestra in se zaposlila v bolnišnici. Tu je spoznala sovjetskega poročnika judovskega rodu Viktorja Ginzburga, čigar družino so pobili ljudje, ki so sodelovali z nemškim okupatorjem.

Makarova je pobijala ujete sovjetske partizane. Na fotografiji: sovjetski partizani med drugo svetovno vojno na območju Krima. Foto: Guliverimage

Poročila sta se in preselila v belorusko mesto Lepel. Rodila sta se jima dve hčerki. Bila sta ugledna prebivalca mesta. Tudi Antonina je dobila status vojne veteranke. Nekoč je celo predavala na neki šoli. Ni jim seveda povedala svoje resnične zgodbe.

KGB zaman išče Antonino po matičnih knjigah rojstev

KGB je medtem še vedno zaman iskal zloglasno Tonjo, dekle z mitraljezom. Napaka je bila, da so iskali Antonino Makarovo samo po matičnih knjigah rojstev, kjer pa je niso našli, saj je bila zapisana kot Antonina Panfilova, piše ruski medij Russia Beyond.

Novice Je bila ta ženica najzlobnejša serijska morilka v nekdanji Jugoslaviji?

Na sled so ji prišli čisto po naključju leta 1976. Ko so na KGB preverjali njenega brata (preverjanje je bilo rutinsko, ker je začasno odhajal v tujino), so odkrili, da se njegova sestra Antonina ne piše Panfilova, ampak Makarova.

Antonina mora stopiti pred strelski vod

KGB je nato eno leto nadzoroval Antonino Ginzburgovo. V mesto Lepel so celo pripeljali njene nekdanje ljubimce iz časa republike Lokot, da bi jo prepoznali. Ko so bili popolnoma prepričani o njeni identiteti, so jo aretirali. Morala je sesti na sodno klop.

Antonina Makarova po aretaciji. Menda je bila prepričana, da zaradi oddaljenosti dogodkov ne bo dobila visoke kazni. Na koncu so jo obsodili na smrt. Foto: Wikimedia Commons/FSB

Novembra 1978 so jo obsodili na smrt. Avgusta 1979 je prišla pred strelski vod. Njeno življenje se je torej končalo podobno kot življenje ujetih partizanov, ki jih je pobijala.

Stalinov eksekutor za posebne naloge

Njen rojak Vasilij Blohin se je rodil leta leta 1895. Leta 1918 je vstopil v Rdečo armado. Marca 1921 postal član komunistične partije in tajne službe Čeka. Kmalu postal zadolžen za atentate, usmrtitve, zasliševanja in ustrahovanja.

Novice "Moj dedek je pomoril največ ljudi v zgodovini človeštva"

Brezobzirnega in neizprosnega Blohina je opazil tudi Stalin in ga postavil leta 1926 za glavnega eksekutorja v tajni službi NKVD. Blohin je nadzoroval usmrtitve sto tisočev, obenem pa je osebno pobijal visoke partijce, ki so bili obsojeni na montiranih procesih, kot so bili Grigorij Zinovjev, Lev Kamenjev in Nikolaj Buharin.

Osebno pobije okoli sedem tisoč poljskih vojnih ujetnikov

Usmrtil je tudi maršala Mihaila Tuhačevskega ter tudi Henrika Jagodo in Nikolaja Ježeva, svoja nekdanja nadrejena v NKVD, ki sta padla v Stalinovo nemilost. Kot piše ameriški zgodovinar Timothy Snyder v svoji knjigi Krvava prostranstva, je tudi osebno postrelil na tisoče kmetov in delavcev na skrivaj po vsej Sovjetski zvezi.

Videoposnetek o Blohinu:

Najbolj pa je Blohin razvpit, ker je sodeloval pri usmrtitvah poljskih vojnih ujetnikov v Katinskem gozdu. Osebno je pobil okoli sedem tisoč poljskih vojnih ujetnikov. V Kalininu (zdaj Tver), kjer je imel NKVD zapor, je Blohin pobijal zaprte Poljake, ki so jih pripeljali tja iz taborišča za vojne ujetnike Ostaškov. Pobiti poljski ujetniki oziroma zaporniki ga nikoli niso videli v obraz.

Vsako noč z nemškimi pištolami pobije 250 ljudi

Blohin je, ko je pobijal v Kalininu, nosil usnjeni predpasnik, usnjeno kapo in dolge rokavice, da ni kri brizgala po njem. Z nemškimi pištolami je vsako noč enega za drugim ustrelil približno 250 moških. Nato so trupla s tovornjakom odpeljali v bližnje Mednoje, kjer so jih vrgli v velike jame in zagrebli z buldožerji, piše Snyder.

Po smrti Stalina leta 1953 je moral Blohin v pokoj. Naslednje leto mu je Nikita Hruščov tudi odvzel čin generalmajorja. Blohin, ki je bil že dolgo časa alkoholik, postal pa je tudi duševno neuravnovešen, je umrl leta 1955 – po eni od razlag zaradi samomora, po drugi zaradi odpovedi srca.

Novice Titova ruska ljubezen, na katero se je spravil množični morilec in posiljevalec

Novice Mož, ki je nehote pomoril na milijone ljudi

Novice Srhljivi morilski kult, ki je pomoril na stotisoče ljudi

Novice Velika vojna, ki je pomorila 30 tisoč Slovencev

Novice Imel je srečo, ker se je skril med trupla in preživel