Srhljivi morilski kult, ki je pomoril na stotisoče ljudi

Svet zadnje dneve pretresajo krvavi teroristični napadi: prejšnji teden so teroristi Islamske države udarili v Bejrutu, na petek 13. izvedli krvave pokole v Parizu, ta teden pa so islamski teroristi udarili tudi v Maliju.

Šiitska sekta poklicnih morilcev – hašašinov Versko motivirani terorizem ni sodobna iznajdba. Spomnimo se le na hašašine, morilce iz vrst šiitske sekte, ki so na Bližnjem vzhodu delovali od 11. do 13. stoletja (bili so navdih za slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola, ta je napisal roman Alamut, ki je tudi kritika evropskih totalitarizmov v 20. stoletju).

Iz besede hašašin, morilski pripadniki te verske sekte so se namreč omamljali s hašišem, je nastala italijanska beseda assasino in francoska assasin, kar pomeni morilec. So pa hašašini, za razliko od številnih novodobnih teroristov, večinoma pobijali le izbrane tarče, sovražne politične voditelje, ne pa tudi nič hudega slutečih civilistov.

Krvoločni častilci boginje Kali Toda za najbolj smrtonosno teroristično organizacijo ne veljajo hašašini, ampak indijski thugi, častilci hindujske boginje Kali. To je boginja časa, ki jo upodabljajo kot temnomodro, črnolaso žensko, ki v eni roki drži zakrivljeno sabljo, v drugi roki pa odsekano glavo.

Thugi so verjeli, da so nastali iz potnih kapljic boginje Kali in da s svojimi umori rešujejo celotno človeštvo. Če ne bi morili, bi namreč po njihovem prepričanju boginja Kali uničila celotno človeštvo. Morilski zvijačneži, ki se pridružijo karavanam popotnikov Nekateri raziskovalci dvomijo o verskih motivih njihovih zločinov (med thugi je bilo namreč tudi veliko indijskih muslimanov) in jih imajo zgolj za organizacijo morilcev in roparjev iz vrst indijskih revežev. Spet drugi imajo thuge za nekakšno mafijsko organizacijo.

Zgodovinski viri thuge (hindujsko thuggee oziroma tuggee, angleško thugs) prvič omenjajo v 14. stoletju. Beseda thuggee pomeni prevaranta, zvijačneža. Thugi so se namreč pridružili karavanam (včasih tudi postopoma v več skupinah), počakali, da so pridobili zaupanje popotnikov, nato pa jih daleč od njihovega doma napadli in obredno umorili.

Obredni umori in ropanje Pri umorih nič hudega slutečih popotnikov so uporabljali robec ali zanko, zato so jim Britanci rekli tudi davitelji (stranglers). Pri umoru so sodelovali trije thugi, dva sta držala žrtev, ki je ležala na tleh z obrazom, obrnjenim proti tlom, tretji pa je žrtev umoril. Pozneje naj bi jih tudi izmaličili z noži.

Žrtev, ki so jo tudi oropali, so potem pokopali, da jih drugi ljudje ne bi našli in bi za njo izginila vsaka sled. Ker so popotnike umorili daleč od njihovega doma, je trajalo precej časa, da so njihovi sorodniki ugotovili, da je pogrešan.

Thugi so uporabljali otroke, da so lažje pridobili zaupanje Obstajalo je več vrst načinov, da so ljudje postali thugi. Po eni strani se je članstvo v tej morilski bratovščini podedovalo z očeta na sina. Včasih so thugi, potem ko so pomorili odrasle popotnike, prizanesli otrokom, ki so jih potem vzgojili v morilce.

Otroke so puščali pri življenju tudi zato, da so jih, tako kot tudi lastne otroke, uporabili pri prihodnjih zločinih. Lažje so namreč pridobili zaupanje popotnikov, če so se karavanam pridružili z otroki.

Guruji, ki učijo mladeniče zločinskih spretnosti V srhljivo bratovščino thugov, kjer je veljala zaveza molčečnosti, pa so lahko vstopili tudi mladeniči, ki niso prihajali iz družin thugov. V tem primeru so morali tudi na izobraževanje thugijskih gurujev, ki so jih učili zločinskih veščin. Voditelji thugov so imeli naziv jemedar oziroma jemadar.

Konec zločinski organizaciji je nastopil s prihodom Britancev v Indijo. Ti so organizirali posebno skupino policistov, ki je lovila thuge, in posebna sodišča, ki so jih obsojala. Britanci so tudi uvedli institut skesanca, s čimer so prizanesli thugom, ki so prekršili zakon molka in povedali podatke o drugih thugih in pokazali Britancem kraje, kjer so bili pokopane žrtve. Večinoma so thuge Britanci uničili v letih od 1836 do 1848.

Do dva milijona žrtev O število žrtev, ki so jih umorili thugi, ni točnih podatkov. Obstajajo različne ocene: od 50 tisoč v 150 letih do dva milijona v vsem času njihovega obstoja. Ameriški profesor in strokovnjak za terorizem David Charles Rapoport ocenjuje, da je organizacija thugov umorila pol milijona ljudi, zaradi česar jo ima za najbolj smrtonosno teroristično organizacijo v zgodovini.

Thug Behram ali Buhram, znan tudi kot Buhram Jemedar oziroma kralj thugov (king of thugs), kot so mu rekli Britanci, velja za najbolj smrtonosnega thuga. Med letoma 1790 in 1840 naj bi ta vodja thugovskega kulta umoril do 931 ljudi.

Usmrtitev kralja thugov in izpoved skesanega thuga Sam je trdil, da je lastnoročno umoril 125 ljudi, sodeloval oziroma videl pa je še 150 umorov. Britanci so ga usmrtili leta 1840. Umrl je na dokaj podoben način kot njegove žrtve – z obešanjem.

Skrivnostni kult thugov je postal bolj znan zahodni javnosti, ko je britanski pisatelj Philip Meadows Taylor leta 1839 objavil knjigo Confessions of a Thug (sl. Izpoved thuga), Antijunak knjige temelji na resničnem thugu, ki mu je bilo ime Sajid Amir Ali. Beseda thug je prišla tudi v sodobno angleščino kot oznaka za kriminalca oziroma nasilneža.