Nedelja, 26. 1. 2025, 22.12
15 ur, 48 minut
Spomin na žrtve holokavsta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
V spomin na sovjetsko osvoboditev nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau vsako leto 27. januarja obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Med holokavstom od leta 1941 do 1945 je umrlo okoli šest milijonov Judov, kar je predstavljalo tretjino takratnega judovskega prebivalstva na svetu. Nacistične tarče množičnih genocidnih pomorov pa so bile tudi druge etnične skupine, zlasti Slovani in Romi.
Z vzponom Adolfa Hitlerja na oblast v Nemčiji leta 1933 se je začela sistematična politika zatiranja judovskega prebivalstva. Takrat je v Nemčiji živelo nekaj več kot pol milijona Judov, kar je predstavljalo manj kot odstotek prebivalstva 67-milijonske Nemčije. Številni, ki jim je to uspelo, so po prihodu nacistov pobegnili iz Nemčije.
Genocid nad Judi
Večina evropskih Judov je živela v državah vzhodno od Nemčije: med drugim skoraj milijon v Romuniji, kar tri milijone na Poljskem (ta je tedaj obsegala tudi zahod današnje Belorusije in Ukrajine), v Sovjetski zvezi pa nekaj več kot 2,5 milijona. V nacistični ideologiji je bil komunizem, ki je vladal v Sovjetski zvezi, judovska zarota.
Množična iztrebljevalna nacistična politika proti Judom se je začela zlasti z napadom na Sovjetsko zvezo junija 1941, nadaljevala pa vse do konca druge svetovne vojne. Največ Judov je bilo pobitih leta 1942, skupaj pa okoli šest milijonov, od tega 1,5 milijona otrok.
Taborišča smrti
Največ, 2,7 milijona Judov, je bilo pobitih v taboriščih smrti oziroma v uničevalnih taboriščih (ta so se ločevala od "navadnih" nacističnih koncentracijskih taborišč v tem, da so bila namenjena izključno čim hitrejšemu pobijanju ljudi v plinskih celicah): Chełmno, Belzec, Sobibor, Treblinka in Auschwitz-Birkenau. Vsa se nahajajo na območju današnje Poljske.
Največje nacistično uničevalno taborišče je bilo taborišče smrti Auschwitz-Birkenau. V Auschwitzu zdaj deluje spominski muzej.
Okoli dva milijona Judov so pobili Nemci in njihovi sodelavci med pokoli nad Judi v več kot 1.500 mestih in vaseh. Tak znan primer je pomor kijevskih Judov v Babinem Jaru septembra 1941. Od 800 tisoč do milijon Judov je pomrlo v getih ter delovnih in koncentracijskih taboriščih. Okoli 250 tisoč Judov pa v nasilju zunaj judovskih getov in zunaj taborišč.
Zloglasni Auschwitz
Največ Judov je bilo pomorjenih v Auschwitzu. To je bil velik kompleks taborišč v kraju, ki mu Poljaki rečejo Oświecim. Sestavljen je bil iz treh glavnih taborišč, med njimi je bil najzloglasnejši Auschwitz-Birkenau, kjer so bile plinske celice (to je bilo taborišče smrti): v celotnem kompleksu je umrlo okoli milijon Judov, največ v taborišču smrti v Auschwitzu-Birkenauu. Sledi taborišče smrti Treblinka, kjer je bilo pomorjenih okoli 925 tisoč ljudi.
V uradni nacistični terminologiji se je iztrebljanju Judov reklo dokončna rešitev judovskega vprašanja. Judje sami uporabljajo hebrejski izraz šoa, kar pomeni katastrofa, od leta 1957 naprej pa se je po svetu za iztrebljanje Judov razširil izraz holokavst. Ta se je že v 17. stoletju uveljavil kot pojem za uničenje velikega števila ljudi.
Nacistična genocidna politika do Slovanov
V širšem pomenu pojma holokavst se vanj vključujejo tudi drugi nacistični množični genocidni pomori. Nacisti so tako načrtno s stradanjem pomorili okoli 3,3 milijona sovjetskih vojnih ujetnikov. Pobili so tudi okoli 1,8 milijona Poljakov, od 250 tisoč do pol milijona Romov, okoli 310 tisoč Srbov so pomorili Hitlerjevi hrvaški zavezniki ustaši …
Poleti 1942 so Nemci v taborišču smrti v Treblinki pomorili več kot 250 tisoč varšavskih Judov. Aprila 1943 so se preostali varšavski Judje uprli, a so Nemci zadušili upor v krvi. Vse preživele varšavske Jude so odpeljali v taborišča smrti.
Po podatkih Spominskega muzeja za holokavst v ZDA je bilo v času holokavsta skupno ubitih do 17 milijonov ljudi.
Veliki načrt izstradanja več deset milijonov ljudi
Nacisti so pred napadom na Sovjetsko zvezo izdelali Splošni načrt za Vzhod (nem. Generalplan Ost), po katerem bi načrtno izstradali od 20 do 30 milijonov Slovanov in Judov, še na desetine milijonov Slovanov, tj. Rusov, pa izgnali v Sibirijo. Tarča izstradanja je bilo mestno prebivalstvo. Na vzhodu Evrope bi potem nacisti naselili deset milijonov nemških kolonistov.
Nacistična politika uničevanja Slovencev
Tarča nacističnega uničevalnega načrta so bili tudi Slovenci. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje, ki je bilo del kraljeve Jugoslavije, razkosano na štiri del: Nemci so dobili Gorenjsko, Štajersko in Posavje, Italijani so dobili Ljubljano, Dolenjsko, Belo krajino in Notranjsko, Madžari Prekmurje, Hrvati pa nekaj slovenskih vasi med Savo in Bregano.
Nemci so izgnali z rodne grude okoli 80 tisoč Slovencev. Še več bi jih, če bi zmagali v drugi svetovni vojni. Na fotografiji: slovenski izgnanci na mariborski železniški postaji.
Najostrejšo politiko do Slovencev so začeli izvajati Nemci, ki so hoteli čim prej ponemčiti svoje okupacijsko območje. Želeli so izseliti velik del Slovencev, na njihove domove pa naseliti Nemce iz južne Tirolske in Besarabije.
Izgoni na Hrvaško, v Srbijo in Nemčijo
Nacistično etnično čiščenje oziroma izgoni Slovencev so se začeli 7. junija 1941. Najprej so bili na udaru slovenski izobraženci, ki so jih najprej izselili na Hrvaško, pozneje pa v Srbijo. V drugi fazi so nacisti izgnali še vso prebivalstvo iz Posotelja in z desnega brega Posavja, od Litije do hrvaške meje, v oddaljenejše nemške dežele, da bi bili popolnoma odrezani od domovine in svojih slovenskih rojakov.
Nemci so ta izgon začeli oktobra 1941 in ga intenzivno nadaljevali do konca pomladi 1942. V Nemčijo so izgnali 45 tisoč Slovencev. Za izgon Slovencev so nacisti organizirali središča, od koder so jih z vlaki vozili v Nemčijo.
Po tem velikanskem izgonskem valu so okupatorji v naslednjih letih vse do leta 1945 izganjali v nemška, italijanska in madžarska taborišča slovenske družine – sorodnike partizanov in ustreljenih talcev.
Slovenci v koncentracijskih taboriščih
V koncentracijskih taboriščih je bilo med drugo svetovno vojno skoraj 59 tisoč Slovencev. Največ na Rabu (15 tisoč), v Gonarsu (pet tisoč), Renicciju (pet tisoč), Mauthausnu (4.200), Dachauu (štiri tisoč) in Auschwitzu (2.350). Največ Slovencev je umrlo v tržaški Rižarni, podružnici Auschwitza, in sicer več kot tri tisoč.
Med drugo svetovno vojno je tako skoraj 13 tisoč Slovencev končalo v plinskih celicah in krematorijih ali bilo drugače nasilno pobitih, umrlih od lakote in bolezni. Še 80 tisoč Slovencev je bilo v okupatorskih zaporih (Ljubljanski zapori, Mariborski zapori, celjski Stari pisker, Begunje, Koper in Novo mesto), prav toliko je bilo izgnancev in beguncev. Dvajset tisoč Slovencev je bilo na prisilnem delu, v konfinaciji ali vojnem ujetništvu, štiri tisoč pa jih je bilo ustreljenih kot talcev.
Na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki so ga 27. januarja 1945 osvobodili pripadniki Rdeče armade, od leta 1947 deluje spominski muzej. Tu bodo v ponedeljek priredili osrednjo slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve. Potekala bo v posebnem šotoru ob vhodu v nekdanje taborišče, na njej pa pričakujejo okrog tri tisoč gostov.
Doslej je udeležbo po poročanju poljske tiskovne agencije PAP potrdilo več kot 50 delegacij držav in mednarodnih organizacij. Med gosti bodo številni državni voditelji, ministri in kronane glave, ne bo pa predstavnikov Rusije. Iz Slovenije se bo slovesnosti udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Zbrani bodo prisluhnili tudi nekaj preživelim taboriščnikom, ki so zdaj stari več kot 90 let. Glede na pričakovanja muzeja naj bi jih prišlo okoli 50.
STA
Dan spomina na slovenske žrtve holokavsta
Poleg mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji zaznamujemo tudi dan spomina na slovenske žrtve holokavsta, in sicer 26. aprila, ker so tega dne leta 1944 okupatorji začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti pri nas, ki je bivala v Prekmurju. Skoraj 400 Judov iz Murske Sobote in Lendave so čez Hrvaško in Madžarsko odpeljali v taborišče Auschwitz-Birkenau.
Glavna vira:
Holocaust Encylopedia, Ameriški muzej spomina na holokavst
Vestnik, interno glasilo Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, članek: Dan odprtih vrat v zbirnem taborišču v Brestanici, september 2023
