Španka v Brežicah: Tu je več priložnosti za umetnike kot v Španiji

Ana Beltrán Porcar je ena izmed mnogih evropskih prostovoljcev, ki v tujih državah sodelujejo pri različnih projektih. Mlade prostovoljce v akciji najdemo tudi v Mladinskem centru (MC) Brežice, med njimi tudi Ano, ki je svoje prostovoljno poslanstvo začela pred petimi meseci.

V Brežicah se je že povsem udomačila Mlada španska slikarka je po končanem študiju likovne umetnosti in umetnostne produkcije bila neuspešna pri iskanju službe v domovini, saj kot pravi, za umetnost v Španiji trenutno ni pravega posluha, vsaj kar zadeva finančno stališče. Zato je iskala priložnosti v tujini in naletela na kulturni projekt pri Evropski prostovoljni službi, ki pa jo je pripeljal v Brežice.

"Že takoj, ko sem prispela, smo šli z bodočimi sodelavci skupaj na koncert. Bila sem zelo toplo sprejeta in sem se počutila dobrodošlo," pripoveduje Ana, ki se v posavskem mestu počuti že kot doma. "Po velikosti in številu prebivalcev so Brežice zelo podobne mojemu domačemu mestu, a tam še zdaleč ni takšnih projektov in koncertov, kot jih tu prirejamo vsak teden."

Kot prostovoljka Ana v MC Brežice sodeluje pri različnih kulturnih projektih z otroki, mladimi in tudi starejšimi. Med drugim skupaj s prostovoljko Marie vodi španske urice, kjer udeleženci spoznavajo Španijo, španski jezik, kulturo in glasbo.

Kako je navdušila Brežice Širše občinstvo je Španko iz L'Alcore lahko spoznalo na junijskem festivalu Brežice, moje mesto, kjer je slikarska umetnica skupaj z Markom Soršakom Sokijem iz zasedbe Elvis Jackson pripravila bobnarsko-slikarski spektakel Hits of Colour, v katerem sta predstavila zgodbo, v kateri se prepletata bobnarska palica in slikarski čopič.

"V projektu sem izjemno uživala, saj je bil dokaj oseben in sem se lahko osebnostno-slikarsko izrazila. Bila sem tudi počaščena, da sem lahko sodelovala z umetnikom, ki ga tu vsi poznajo. Občinstvo pa je bilo tudi navdušeno, ker je videlo predstavo, ki je nekaj novega v tem prostoru."

Španija v nasičenih, Slovenija pa v pastelnih barvah Slovenijo je Ana sicer sprva spoznala kot turistka. Pred leti je namreč bila na študijski izmenjavi v Benetkah v Italiji in takrat je izkoristila priložnost in obiskala Ljubljano. Zelena dežela s tako raznoliko pokrajino na tako majhnem ozemlju se ji je že takrat vtisnila v spomin, vendar ni pričakovala, da bo tu kdaj živela. To je prišlo povsem spontano in nepričakovano.

Zdaj je vesela, da je lahko tu in bolj podrobno spoznava slovensko kulturo in ljudi. Skupaj s prijatelji odkriva kotičke od obale do gora, a najbolj ji je bilo všeč na Bledu. "Navdušuje me predvsem narava. Pokrajine običajno sploh ne slikam, precej raje slikam ljudi. A občutki, ki jih doživljam v slovenski pokrajini, bodo vsekakor na mojih slikah."

Kot slikarka Ana na vse stvari gleda skozi barve. Medtem ko bi Španijo naslikala z bolj nasičenimi barvami, od rumene, rdeče do zelene, bi Slovenijo naslikala v enakih, a nežnih pastelnih barvah.

Ko je angleščina ovira Eno leto bivanja v Sloveniji bi Ana rada poleg umetniškega ustvarjanja izkoristila tudi za učenje novega jezika, a ji ne gre najbolj po načrtih. "Jaz se učim slovensko," je povedala v slovenščini in v angleščini nadaljevala, da je to zelo težek jezik. Za cilj si je sicer zadala, da se vsak dan nauči besedo ali dve, "a jo moram v mislih ponoviti vsaj stokrat, da si jo zapomnim".

Vseeno ji po teh nekaj mesecih že uspeva marsikaj razumeti, precej težje je kaj povedati. Kot pravi, ji potuho daje angleščina. "V Španiji je zelo težko najti toliko ljudi, da bi govorili angleško, medtem ko se tu brez problema sporazumevam v angleščini."

V Sloveniji vidi več umetniških priložnosti kot v Španiji V Sloveniji ostaja najmanj do prihodnjega marca, kolikor traja njena pogodba z Evropsko prostovoljno službo. Vendar si želi ostati dlje, saj tu vidi precej boljše možnosti za različne umetniške projekte kot v Španiji. "Doma so me sicer večkrat vabili, naj pripravim razstavo, a nič ne bi bilo plačano. Tudi v Sloveniji niso ravno najbolj rožnate razmere, a vseeno vidim več priložnosti za nove projekte."

Posebnih načrtov sicer ne dela, da bi dolgoročno ostala oziroma pa bi bila najmanj zadovoljna njena babica, ki je že tako nesrečna, ko Ana potuje po svetu.