Sodišče Efte je razsodilo, da je imela Islandija prav, ko je zavrnila poplačilo obveznosti propadle spletne banke Icesave do varčevalcev v Veliki Britaniji in na Nizozemskem z državnimi sredstvi.
Sodišče Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) je razsodilo, da je imela Islandija prav, ko je na podlagi volje islandskih volivcev zavrnila poplačilo obveznosti propadle spletne banke Icesave do varčevalcev v Veliki Britaniji in na Nizozemskem z državnimi sredstvi. V Reykjaviku so s sodbo zadovoljni, vidijo pa jo kot dokončno.
Postopek pred sodiščem, ki ureja spore znotraj Evropskega gospodarskega območja (to poleg 27 članic EU vključuje še Norveško, Islandijo in Liechtenstein), je na podlagi pritožb s strani Velike Britanije in Nizozemske sprožila Evropska komisija.
Sodišče: Direktiva ne predvideva poplačila z javnimi sredstvi v primeru sistemskih kriz
Ta je namreč trdila, da je Islandija kršila direktivo EU o jamstvih za bančne vloge, po kateri bi morala država varčevalcem spletne banke propadle islandske banke Landesbanki po mnenju Bruslja povrniti minimalno vsoto 20.000 evrov.
Sodišče Efte je presodilo, da direktiva ne predvideva, da mora islandska država v primeru sistemskih kriz, kot je bila islandska, z javnimi sredstvi poplačati komitente propadle banke v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Islandija tako po presoji sodišča ni diskriminirala britanskih in nizozemskih varčevalcev.
Pravna nejasnost glede obveznosti islandskih davkoplačevalcev?
Islandija je ves čas trdila, da obstaja pravna nejasnost glede obveznosti islandskih davkoplačevalcev, da poplačajo obveznosti Landesbanki, ki je skupaj s svojo spletno različico Icesave propadla ob sesutju prenapihnjenega islandskega bančnega sistema leta 2008.
Islandija je direktivo tolmačila kot obveznost do vzpostavitve posebnega sklada za zavarovanje vlog in ne do državnega jamstva. S prodajo premoženje Landesbanki je po navedbah islandskega zunanjega ministra Ossurja Skarphedinssona že poplačala 93,5 odstotka minimalne vsote in namerava nadaljevati s plačili.
Zgodba predstavljala eno od spornih točk pogajanj za vstop Islandije v EU
Zgodba z britanskimi in islandskimi varčevalci Icesave se vleče že več let, ta zgodba pa je vse do zdaj predstavljala tudi eno od spornih točk v islandskih pogajanjih za vstop v EU.
Ko je jeseni leta 2008 propadla Landesbanki in s tem Icesave, sta se britanska in nizozemska vlada odločili poplačati varčevalce v višini skoraj štiri milijarde evrov. Od Islandije sta nato terjali poplačilo te vsote.
Islandija je z Londonom in Haagom sklenila več dogovorov o poplačilu tega dolga, a so islandski volivci dogovora zavrnili na dveh referendumih.
"Icesave ni več ovira na poti k gospodarskemu okrevanju"
Zadnji dogovor je predvideval, da bo Islandija 3,9 milijarde evrov vračala postopoma do leta 2046; za 1,3 milijarde evrov, kolikor dolguje Nizozemski, bo obrestna mera znašala tri odstotke, za preostali znesek, ki ga dolguje Veliki Britaniji, pa 3,3 odstotka.
V Reykjaviku so zadovoljni s presojo sodišča Efte in poudarili, da je odločitev dokončna. "Zadeva Icesave tako ni več ovira na poti k gospodarskemu okrevanju države," je v sporočilu za javnost zapisala vlada.
3
