Petek, 9. 9. 2022, 22.08
1 leto, 7 mesecev
So poslednjega Mohikanca v resnici pokončali Slovenci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,11
18
V Kanadi in ZDA živi indijansko ljudstvo Wendat oziroma Wyandot, ki ga imajo nekateri zagovorniki za lase privlečene venetske teorije za potomce Venetov.
Domišljijska venetska teorija o izvoru Slovencev je najprej zmotno trdila, da smo Slovenci potomci praslovansko govorečih Venetov, pozneje pa je začela postajati vse bolj absurdna in nadrealistična. Zagovorniki venetske teorije so med drugim začeli trditi, da so venetskega izvora tudi severnoameriški Indijanci iz plemena Huronov, znanega iz slovitega romana Poslednji Mohikanec.
Venetsko teorijo so v 80. letih preteklega stoletja skovali pesnik in pisatelj Matej Bor, srednješolski profesor ekonomije Jožko Šavli in duhovnik Ivan Tomažič. Šavli je znan zlasti po svojem tako imenovanem karantanskem črnem panterju.
Domišljije polni Matej Bor
To je bil heraldični panter (ta je domišljijsko bitje tako kot zmaj) iz grba koroške plemiške družine Spanheim, za katerega je Šavli brez kakršnihkoli zanesljivih dokazov začeli trditi, da je povezan s staroslovensko državno tvorbo Karantanijo.
Še najbolj pa se je venetska teorija razširila in oprijela zaradi Bora, pesnika, pisatelja in filmskega scenarista z bujno domišljijo. Ta je s svojo neznanstveno metodo, ki bi ji lahko rekli domišljijsko jezikoslovje, začel trditi, da je venetske zapise, ki so jih napisali severnojadranski Veneti, mogoče brati s pomočjo slovenščine.
Iskanje besed, ki so približno podobne slovenskim
Bor je vsako venetsko besedo, ki je bila vsaj približno podobna slovenski, takoj razglasil za slovensko. V pomoč mu je bilo tudi to, da Veneti besedila niso ločevali na posamezne besede, ampak so jih pisali skupaj brez presledka. Bor je lahko zato venetske napise priročno "razsekal" tako, da je dobil besede, ki so bile vsaj približno podobne slovenskim besedam.
Severnojadranski Veneti niso bili praslovansko govoreče ljudstvo, kot trdijo zagovorniki zmotne venetske teorije, ampak ljudstvo, ki je govorilo jezik italo-keltskega tipa. Po njih so med drugim dobile ime Benetke. Podobnost imen poraja vprašanje, ali so imeli kakšne povezave z Venedi, ki so živeli ob Baltskem morju, ter armoriškimi Veneti, ki so bili po virih keltsko ljudstvo. Zagotovo pa nimajo nobene povezave s severnoameriškim indijanskim plemenom Wendat, ki so bolj znani kot Huroni.
Po tej Borovi domišljijski metodi bi lahko za slovenski jezik razglasili skoraj vsak jezik. Na primer: angleški besedi black monday (sl. črni ponedeljek), pisani skupaj v venetskem slogu kot blackmonday, bi lahko v skladu z Borovo domišljijsko metodo razbili v black mon day, te besede pa v skladu s približno podobnostjo s slovenskimi besedami prebrali kot beljak meni daj ali oblak meni daj – daj mi beljak oziroma oblak.
Slovani in Venedi
Poleg Borovih domišljijsko-jezikoslovnih "čarovnij" je bila velika opora venetski teoriji dejstvo, da so Germani Slovanom ali vsaj delu Slovanov rekli Uinidoz – iz tega so se najprej razvile oznake Vinithi, Vinidi, Vinedi, še pozneje pa Windisch in Wenden. V 18. stoletju se je v nemškem jezikovnem prostoru oznako Windisch praviloma uporabljalo za Slovence, Wenden pa za Lužiške Srbe.
Oznaka Vinedi ali Venedi ni bila nikoli oznaka, ki bi jo Slovani uporabljali kot samooznako, uporabljali so jo Germani/Nemci, od njih pa so jo prevzeli Estonci in Finci. Samooznaka za Slovane je bila v praslovanščini Slavenej, iz katere so se pozneje razvila imena, kot so Slovenci, Slovaki, Slovani, Slavjani, Slowiani ... Ime Slavenej je tudi osnova za tujejezične oznake, kot so Sklabenoj, Sclavini, Sclavi, Slavs, Slawen, Slavi, Eslavi, Slavonic ...
Venedi in Veneti
Ni popolnoma jasno, zakaj so Germani Slovanom nadeli ime Vinidi/Venedi/Vinedi. Po najbolj uveljavljeni tezi so Germani tako poimenovali Slovane, potem ko so ti naselili območje ob reki Visli, na katerem je prej živel ljudstvo, ki je v latinskih antičnih virih znano kot Venethi, v grških pa Ouenedai.
Zagovorniki venetske teorije so indijansko ljudstvo Wendat (bolj znani so kot Huroni) samo zaradi naključne podobnosti imen razglasili za potomce Venetov, ki naj bi kot pomorščaki prišli iz Evrope v Ameriko pred Vikingi in Krištofom Kolumbom. Gre seveda za lase privlečene teze, ki nimajo nobene opore v resničnem svetu. Huroni, ki so prvotno živeli na območju Velikih jezer, med Huronskim (ime je dobil po njih) in Ontarijskim jezerom, govorijo jezik, ki nima nobene povezave z evropskimi jeziki. V svojih mitih tudi ne omenjajo nobenega prihoda po morju iz daljne dežele, prav tako niso obvladali gradnje ladij. Na fotografiji so pripadniki ljudstva Huron v Kanadi leta 1880.
Ime tega ljudstva – Venedi – je skoraj popolnoma enako imenu Veneti (latinsko Veneti, grško Enetoi), torej imenu ljudstva, ki je živelo ob severnem Jadranu in za seboj pustilo nekaj sto kratkih zapisov v venetščini. Da bi bila zmeda še večja, so ime Veneti nosili tudi prebivalci Armorike (današnja Bretanja) v Galiji. Ti armoriški Veneti so bili po virih keltskega izvora.
Vindeliki in Vendeja
Podobno ime so nosili tudi keltski Vindeliki (živeli so na jugozahodu Bavarske in jugovzhodu Baden-Württemberga). Pri njih pa zagotovo vemo, da njihovo ime izvira iz keltske besede uindo, kar pomeni belo, svetlo, jasno, sveto ...
Od tod tudi antično oziroma keltsko ime za Dunaj, Vindobona, kar pomeni belo dno, bela podlaga ali beli temelj. Podobno je pri imenu za francosko pokrajino Vendeja (fr. Vendee), ki je dobila ime po istoimenski reki (po slovensko bi tej reki morda lahko rekli Bela).
Naključno podobna imena narodov
Podobnost imen seveda še ne pomeni, da gre zagotovo za isto ljudstvo. Tako oznaka Romi (Roma v romščini) etimološko nima nič z oznako Romani (govorci romanskih jezikov) ali mestom Rim (Roma v izvirniku). Gre za zgolj naključno podobnost imen.
Huronščina, ki spada v skupino irokeških jezikov, je izumrla v 19. stoletju. V 20. stoletju so jo Huroni obudili od mrtvih in jo skušajo načrtno negovati, čeprav seveda večinoma govorijo angleščino, v kanadski provinci Quebec pa tudi francoščino. Na fotografiji: skupina Huronov (trije Huroni v levem kotu nosijo značilna huronska pokrivala) pozdravlja britanski kraljevi par, ki je obiskal Kanado leta 1939.
Podobno je tudi pri antičnih Skitih in Škotih (Scotti/Skoti), traških Getih in germanskih Gotih, germanskih Hatih ter anatolskih Hatijcih in Hetitih ali pa Hutujih iz Afrike, Dancih in Danajcih (eno od imen za stare Grke) ... Podobnost imen dveh ljudstev ni zadosten dokaz za trditev, da gre za isto ali sorodno ljudstvo. Potrebni so tudi jezikoslovni, arheološki, genetski in zgodovinsko verjetni dokazi.
Apači in Apače
Tudi Apači, slovito indijansko pleme, seveda nimajo nič skupnega s slovenskim krajem Apače, gre zgolj za naključno podobnost. Apače so bile prvič omenjene v srednjem veku z nemškim imenom Appetstal, kar bi lahko izviralo iz latinskih besed abbatis stalum (opatji dvorec).
T. i. venetologi pa dejstva, da je podobnost imen lahko zgolj naključna in da so za povezavo potrebni tudi dokazi, pogosto ne sprejemajo. Tako za Venete (Slovence) razglašajo tudi nesporno germanske Vandale, ne ustavijo pa se niti pred iskanjem Venetov na drugih celinah.
Iskanje izmišljenih Venetov v Severni Ameriki
Tako je nekaterim zagovornikom venetske teorije padla v oči podobnost med imenom Venedi/Vendi in imenom severnoameriškega indijanskega plemena oziroma ljudstva Wendat (tudi Quendat). Bolj so poznani pod imenom Huroni, ki so jim ga nadeli Francozi. Zaradi podobnosti imen so nekateri zagovorniki venetske teorije začeli trditi, da so Huroni tako kot Slovenci potomci Venetov.
Predstavitev pripadnikov plemena Huron, ki živijo v provinci Quebec v Kanadi:
Potomci Huronov živijo še danes. Nekaj tisoč jih je v Kanadi, kjer so znani kot nation Hurron-Wendat (huronsko-wendatski narod). Nekaj tisoč jih živi tudi v ZDA v zveznih državah Oklahoma in Kansas. Ti so znani pod imenom Wyandot (tudi Wandat) oziroma Wyandot nation (tudi Wyandotte nation). Oboji govorijo jezik, ki je del irokeških jezikov. Niso pa v svoji zgodovini nikoli pripadali Irokeški plemenski zvezi, zaradi česar jih ne štejejo med Irokeze.
Ljudje, ki živijo na otokih in polotokih
V huronščini, ki seveda nima nič skupnega ne s slovenščino ne z indoevropskimi jeziki, beseda wendat pomeni ljudi, ki živijo na otokih oziroma polotokih. Smiselno poimenovanje glede na to, da so Huroni živeli ob Velikih jezerih.
Huroni in Irokezi so bili kljub skupnemu oziroma zelo sorodnemu jeziku veliki sovražniki. V času francosko-angleške vojne v letih 1754–1763 so bili Huroni zavezniki Francozov, Irokezi pa so bili na angleški oziroma britanski strani. Ne preseneča, da so bili za Angleže oziroma pozneje za Američane Huroni negativci.
Huroni v Poslednjem Mohikancu
Tako so bili Huroni negativci tudi v romanu Poslednji Mohikanec, ki ga je leta 1826 objavil ameriški pisatelj James Fenimore Cooper. V domišljijskem romanu, ki se dogaja v času zgoraj omenjene vojne med Francozi in Britanci, je glavni negativec maščevalni Huron Magua. Ta tudi ubije Uncasa, enega od dveh zadnjih pripadnikov indijanskega ljudstva Mohikancev – poslednjih Mohikancev.
Huroni so bili v 18. stoletju zavezniki Francozov in so se bojevali proti Britancem. To vojno opisuje roman Poslednji Mohikanec. V odlomku iz filma Poslednji Mohikanec, ki se dogaja v huronski vasi, poleg angleščine in francoščine slišimo tudi huronščino (v zadnji minuti odlomka):
Indijansko ljudstvo Mohikancev sicer res obstaja. Nekdaj so živeli na vzhodni obali današnjih ZDA in govorili algonkinski jezik, danes pa nekaj tisoč Mohikancev živi v ameriški zvezni državi Wisconsin.
Izkrivljena podoba Huronov v Poslednjem Mohikancu
A bolj kot po Mohikancih je Cooper pri pisanju svojega romana svoje pozitivne indijanske junake povzel po Mohegancih (ime Uncas je mohegansko), prav tako algonkinsko govorečem plemenu. Moheganci še zdaj živijo v Novi Angliji, zlasti v zvezni državi Connecticut.
Podoba Huronov je v romanu dokaj izkrivljena. Kot pri drugih ameriških staroselcih so tudi med njimi po stiku z Evropejci smrt sejale nalezljive bolezni. Skorajda iztrebitev pa se jim je zgodila v letih 1648–1650, ko so jih napadli njihovi dedni sovražniki Irokezi. Te so s puškami oborožili Nizozemci, da so napadli francoske zaveznike Hurone.
Razkropitev Huronov
Do zob oboroženi Irokezi so vdrli v Huronijo oziroma v Wendake, kot so svojemu ozemlju rekli Huroni. Del poraženih in preganjanih Huronov je zavetje poiskal v bližini francoske utrdbe Quebec. Potomci teh Huronov še zdaj živijo tam – to so nation Hurrone-Wendat. Svoje ozemlje imenujejo Wendake.
Videoposnetek o učenju huronščine v Wendakeju v bližini mesta Quebec:
Preostali Huroni, ti si zdaj rečejo Wyandot, so se raztepli po drugih delih severne Amerike. Zdaj živijo v svojih rezervatih v Oklahomi in Kansasu ter v Michiganu in na jugozahodu kanadske province Ontario. Za Indijance, ki so živeli ob Velikih jezerih v francoski koloniji Nova Francija, je bilo značilno mešanje s francoskimi kolonisti. Zlasti pogoste so bile poroke med francoskimi moškimi in Indijankami, spreobrnjenimi v katolištvo.
Huroni so zaradi mešanih zakonov tako danes ljudstvo, ki ima tako indijanske kot evropske korenine, kar se kaže tudi v njihovem videzu. Huroni so dokaj odprti do prišlekov, če le sprejmejo njihovo kulturo in identiteto. Ena od znanih članic Huronov iz Anderdona, ti živijo v Michiganu in na jugozahodu kanadske province Ontario, je na primer raziskovalka huronske zgodovine Judith Kukowski. Ta je po materi poljskega rodu, po očetovi strani pa ima francoske in huronske korenine. Ima se za Huronko.
Huroni in francosko razsvetljenstvo?
Huroni imajo tudi dokaj pomembno vlogo v knjigi Pričetek vsega (ang. The dawn of everything), ki sta jo napisala antropolog David Graeber in arheolog David Wengrow ter je postala velika uspešnica. Avtorja trdita, da je francosko razsvetljenstvo navdihnil huronski način življenja, še zlasti pa bistroumni Kondiaronk (tudi Kandiaronk), eden od huronskih poglavarjev v drugi polovici 17. stoletja, s svojimi grajami evropskega načina življenja (ta trditev o vplivu Huronov in Kondiaronka na začetek razsvetljenstva je sporna in ima številne kritike, op. p.).
18