Torek, 5. 2. 2019, 15.15
5 let, 2 meseca
Tone Hočevar o političnih razmerah v Venezueli
Slovenski novinar: V Venezueli lahko ustvarijo novi Vietnam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,61
33
Venezuela je ena od držav z največjimi zalogami nafte na svetu. Nekoč ena od najbogatejših južnoameriških držav se danes med drugim sooča z nasiljem, kriminalom, pomanjkanjem hrane in zdravil ter begom prebivalcev v tujino.
V Venezueli se zavedajo, da mora nesposobni predsednik Nicolas Maduro oditi, vendar ne vedo, kako izpeljati njegov odhod, poudarja nekdanji dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar. Upokojeni dolgoletni novinar, ki je bil v Srednji in Južni Ameriki priča najmanj 11 državnim udarom, pojasnjuje, da bi bila morebitna vojaška intervencija nevarna, saj se Venezuela v tem primeru lahko hitro spremeni v novi Vietnam.
Drugi februar 1999 se je v sodobno zgodovino zapisal kot uradni datum začetka bolivarske revolucije, ki jo je v Venezueli začel pokojni predsednik Hugo Chavez. Po dvajsetih letih od začetka revolucije ima Venezuela poleg uradnega predsednika Nicolasa Madura tudi začasnega predsednika države Juana Guaidoja, ki so ga poleg ZDA in držav v regiji priznale tudi nekatere evropske države.
"Revolucija se je končala že leta 2013, ko je umrl Chavez"
"Revolucija se zdaj gotovo končuje oziroma se je končala že leta 2013, ko je umrl Chavez. Ta je za svojega naslednika imenoval Madura, ki ni tako sposoben, kot je bil njegov predhodnik, in ki nima nobenih vizij ter posebej pomembnih projektov. Chavezov projekt ni bil popolnoma zgrešen, je bil pa izbor Madura za nekoga, ki bo ta režim nadaljeval, zagotovo Chavezov spodrsljaj," meni nekdanji dolgoletni dopisnik dela iz Latinske Amerike Tone Hočevar.
Hugo Chavez je Venezueli vladal od februarja leta 1999 do svoje smrti marca 2013. V državi je kot voditelj bolivarske revolucije uvedel svojo vizijo socializma, bil je velik kritik neoliberalne globalizacije in zunanje politike ZDA.
Maduru po njegovih besedah ni uspelo zgolj to, da so police v kubanskih trgovinah v zelo kratkem času postale prazne, temveč tudi, da se je proizvodnja nafte v državi zelo zmanjšala: "Tega ne prenesejo ne Venezuela, ne Rusija in Kitajska, ki sta državi dali največ kreditov, prav tako ne ZDA, ki kot glavni uvoznik od Venezuele zdaj dobijo le še tretjino nafte v primerjavi z obdobjem pred tem."
Proizvodnja nafte v državi je upadla s treh milijonov na samo dober milijon sodov na dan, česar ne prenese nobeno gospodarstvo. "To lahko delajo samo ljudje, kot je Maduro, ki niso sposobni doumeti, kaj se dogaja," pravi Hočevar in dodaja, da nafta pomeni 96 odstotkov vseh deviznih dohodkov te južnoameriške države.
Hočevar: Američani so spoznali, da se na Venezuelo ne morejo več zanesti
Ko beseda nanese na začasnega predsednika Guiadoja, Hočevar opozarja, da mladega opozicijskega politika do pred kratkim ni poznal nihče. Guaido prihaja iz stranke Voluntad Popular (sl. Ljudska volja), ki ima v 167-članskem venezuelskem parlamentu v Caracasu samo 14 sedežev.
Po venezuelski ustavi je predsednik parlamenta lahko začasni predsednik države v primeru, če predsednik države še ni izvoljen oziroma je izvoljeni predsednik absolutno odsoten, preden zasede položaj. ZDA, EU in 14 latinskoameriških držav izidov lanskih predsedniških volitev, na katerih je zmagal Maduro in ki naj ne bi bile demokratične, ni priznalo.
35-letni predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaido, ki so ga za začasnega predsednika države priznale ZDA, nekatere južnoameriške in evropske države, po besedah Toneta Hočevarja nima nobene prave politične moči.
V sistemu, kjer se opozicijske stranke menjavajo v vodstvu parlamenta na leto dni, se je Guaido kot nadomestni poslanec na čelo parlamenta po besedah Hočevarja zavihtel po spletu okoliščin: "V vodstvo stranke in na mesto predsednika parlamenta je prišel zato, ker so pomembni in odločilni člani stranke ali v zaporu ali v Miamiju. Njega so nato izbrali Američani ali kdo drug. ZDA so v Latinski Ameriki veliko pridobile s tem, ko je na predsedniških volitvah v Braziliji zmagal Italijan Jair Bolsonaro."
Desnica v Latinski Ameriki v zadnjih letih pridobiva, k temu je po besedah Hočevarja s svojimi korupcijskimi aferami in praznimi frazami pripomogla tudi levica. Ko je bila ta še na oblasti, za seboj sicer imela tudi Chaveza ter njegovo nafto in denar: "Vse države, ki so bile privržene Chavezu, na primer Argentina, Bolivija, Ekvador in Nikaragva, so dobivale venezuelsko nafto ceneje od drugih, nato pa se je ta pipica zaprla. ZDA upad proizvodnje nafte v Venezueli ne ustreza več, na državo, ki se je zaradi posojil morala prilagoditi Rusiji in Kitajski, pa se enostavno ne morejo več zanesti."
"V Venezueli lahko v resnici ustvarijo novi Vietnam"
Venezuelska državna naftna družba PDVSA je med vladavino Madura prišla tudi v roke venezuelske vojske, ki za zdaj še ostaja zvesta uradnemu predsedniku države. "Dokler ima vojska veliko denarno podporo Madura, ji to ustreza. Vojska ima v vladi še vedno polovico kadra, ker pa zdaj ni več toliko denarja, ki bi ga lahko delili in ki bi se lahko stekel v mlin korupcije, se je število vojakov na direktorskih in sekretarskih mestih zmanjšalo s polovice na četrtino," pojasnjuje Hočevar.
Tone Hočevar je nekdanji dolgoletni dopisnik Dela iz Latinske Amerike in Italije. V obdobju vojne za Slovenijo je bil Hočevar tudi voditelj Dnevnika na Televiziji Slovenija.
Kaj bo v luči politične krize storila vojska, po njegovih besedah za zdaj še ni jasno: "Ne smemo pozabiti, da je Chavez po prevzemu oblasti v vojski naredil čistko in na vodilne položaje postavil ljudi, ki so mu bili zvesti. Hkrati je Chavez, ki je bil polkovnik, vojsko spet potegnil v politično dogajanje, hkrati pa njenim pripadnikom zaupal vodenje naftnih, rudarskih in finančnih družb."
Kot poudarja Hočevar, se v Venezueli večina ljudi sicer zaveda, da je Maduro nesposoben in da se ga je treba znebiti: "Težava je v tem, da še ne vedo, kako bi to izpeljali. Jaz upam, da se tega ne bodo lotili z vojaško intervencijo. To bi bilo nevarno. Vedeti je treba, da to ni Sirija in da lahko v Venezueli v resnici ustvarijo novi Vietnam. Morebitna vojna bi lahko trajala izjemno dolgo."
"Ne moreš vedeti, česa se bo spomnil Trump"
Na vprašanje, ali si ameriški predsednik Donald Trump lahko privošči vojaško intervencijo v tej južnoameriški državi, Hočevar odgovarja, da je Trump sposoben česarkoli: "Tako kot v televizijskih šovih nisi vedel, kaj bo naredil, tudi zdaj ne moreš vedeti, česa se bo spomnil. Za njim sicer stoji kapital, tako da Trump ni tisti, ki odloča o vsem. Upam, da ne bodo šli v vojno, bi se pa v Venezueli v tem primeru raje odrekli Maduru, ki ga imajo vsi po malem dovolj."
"Nicolas Maduro je ob prevzemu oblasti govoril, da je videl v prihodnost in da je bila ta cvetoča. Resen politik, kaj šele predsednik države, tega ne more govoriti," poudarja upokojeni dolgoletni novinar Tone Hočevar.
Hkrati poudarja, da Guaido v državi nima nobene politične moči. "Tisti, ki so ga izbrali, so ugotovili, da gre za mlad političen obraz, ki vsaj na videz ni kontaminiran in ki morda lahko poveže močno sprto opozicijo. Ta se dolgo ni mogla dogovoriti o ničemer, zdaj pa je prišel nekdo, ki zase pravi, da je predsednik," poudarja upokojeni novinar.
Eno od vprašanj, ki se pojavlja v povezavi z morebitnim odhodom Madura in razpisom novih predsedniških volitev, je, ali bi tako v državo spet prišel val demokracije. "Vsi politiki govorijo o demokraciji, potem pa jo porabijo, tako kot jim to ustreza, pa naj gre za levo, desno ali sredinsko opcijo. Nikjer na svetu politikov ne smemo jemati preveč zares," še dodaja Tone Hočevar, ki mu je Društvo novinarjev Slovenije za njegove izjemne novinarske dosežke leta 2013 podelilo nagrado za življenjsko delo.
33