Skupina evropskih intelektualcev si želi večje obdavčitve bogatih

Francoski ekonomist in profesor na pariški ekonomski fakulteti Thomas Piketty meni, da je EU zaradi izvolitve nekaterih protievropskih vlad držav EU in brexita prisiljena v korenite spremembe. Evropa je po njegovem mnenju ujetnica političnih gibanj, katerih program je na eni strani osredotočen na tujce in begunce, na drugi strani pa na tiste, ki so še vedno prepričani, da sta liberalizem in konkurenčnost zadostna za politični projekt. Ne priznavajo pa socialnih komponent.

Piketty v manifestu poudarja, da se v EU pojavljajo gibanja, ki poskušajo prekiniti ustaljeno prakso in se lotevati strukturnih problemov, ki so se pojavili po desetletju gospodarske krize. Pomanjkanje strukturnih naložb v javnem sektorju, zlasti pri usposabljanju in raziskavah, povečanje socialne neenakosti, globalno segrevanje ter migrantska in begunska kriza so po njegovem prepričanju kritične točke EU. Ker imajo tovrstna gibanja pogosto težave pri organizaciji Evrope prihodnosti, so jim na pomoč priskočili Piketty in okoli 50 njegovih somišljenikov. Med njimi tudi pravnik Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete.

Skupina Evropejcev iz različnih okolij in držav želi z manifestom EU pozvati k poglobljenemu preoblikovanju evropskih institucij in politik. Manifest vsebuje konkretne predloge, zlasti projekt za pogodbo o demokratizaciji in proračunski projekt. Piketty se zaveda, da njihove ideje morda niso popolne, so pa boljše od trenutnih. Ker gre za javni dokument, lahko do njih dostopajo državljani EU in jih pomagajo izboljšati.

Med podpisniki manifesta je tudi pravnik Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete. Foto: STA ,

Veliki bi prispevali več, manjši manj

Ideje temeljijo na prepričljivosti: Evropa mora zgraditi nov model, ki bo zagotovil pošten in trajen družbeni razvoj državljanov. Če želi Evropa obnoviti solidarnost s svojimi državljani, lahko to naredi samo s konkretnimi zagotovili, da je sposobna vzpostaviti sodelovanje, in s tem, da bodo tisti, ki so največ pridobili od globalizacije, prispevali k financiranju javnega sektorja. Velika podjetja bi prispevala več kot majhna in srednja podjetja, najbogatejši davkoplačevalci pa bi prispevali več kot revnejši. Danes ni tako.

Novice Knjižna uspešnica o vse večji neenakosti dviga prah tudi v Sloveniji

Predlogi manifesta temeljijo na oblikovanju proračuna za demokratizacijo, o katerem bi razpravljal in glasoval nov suveren evropski organ. To bi Evropi omogočilo, da dobi javne institucije, ki so se sposobne nemudoma spoprijeti s krizami ter pripraviti vrsto temeljnih javnih dobrin in storitev v okviru trajnega in solidarnostnega gospodarstva. Obljuba, ki je bila dana v Rimski pogodbi o "uskladitvi življenjskih in delovnih razmer", bi bila končno izpolnjena.

Denar bi države lahko porabile tudi za davčno razbremenitev plač

Proračun za demokratizacijo bi se financiral iz štirih največjih evropskih davkov:

• obdavčitve dobička največjih podjetij,
• obdavčitve plač tistih, ki zaslužijo več kot 200 tisoč evrov letno,
• obdavčitve najbogatejših Evropejcev, katerih premoženje presega milijon evrov,
• obdavčitev izpustov ogljikovega dioksida.

Novi davki bi skupaj pomenili štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). S tem denarjem bi lahko financirali raziskave in univerze v EU, preoblikovanje trenutnega modela gospodarske rasti, financiranja sprejema in integracije priseljencev ter podporo tistim, ki sodelujejo pri izvedbi tega preoblikovanja. Države članice bi lahko denar porabile tudi za zmanjšanje obdavčitve plač in spodbuditev porabe.

V manifestu je še zapisano, da je nujno hitro ukrepanje, ki zahteva ustanovitev centralnega evropskega telesa. To bo omogočilo razpravo ter glasovanje o novih evropskih davkih in njihovi porabi. Za vse to po mnenju Piketyja ni treba spreminjati veljavne evropske pogodbe.