Sreda, 16. 3. 2022, 5.26
2 leti, 8 mesecev
V Mariupolu bombardirano gledališče s 1.200 civilisti #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
131
(SPREMLJAMO DOGAJANJE V UKRAJINI IN RUSIJI.) Po zadnjih podatkih iz Mariupola poročajo o napadu na gledališče, kjer naj bi se skrivalo 1.200 civilistov. Obrambni ministri Nata so medtem na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju odločili, da ne uvedejo območja prepovedi letenja nad Ukrajino. "Navzočnost ruskih sil blizu Kijeva in drugih mest v Ukrajini ni povezana s tem, da bi nameravali državo zasesti. Tega cilja nimamo," je dejal Vladimir Putin. Ukrajinska in ruska stran pa danes že tretji dan nadaljujeta pogovore, ki potekajo v obliki videokonference. Rusija ostaja pod ostrimi sankcijami, obstreljevanje ukrajinskih mest se nadaljuje. Prebivalci množično zapuščajo domove in bežijo v druge države. Rusi obkrožajo Kijev.
22.12 Ubit četrti ruski general
20.49 Biden označil Putina za vojnega zločinca
19.02 Biden naznanil 800 milijonov dolarjev varnostne pomoči Ukrajini
18.16 V Mariupolu napadli gledališče s civilisti
17.45 Ruske oblasti blokirale spletne strani še več medijev
17.43 Stoltenberg: Ne bomo uvedli območja prepovedi letenja
17.07 ICJ: Rusija mora takoj ustaviti invazijo na Ukrajino
16.47 Toliko porok in rojstev je bilo v Ukrajini od začetka vojne
15.37 Rusija uradno izključena iz Sveta Evrope
15.32 Danes iz Ukrajine zbežalo še 90 tisoč beguncev
15.26 Putin: Vojaška operacija uspeh, Ukrajine ne nameravamo zasesti
14.43 Zelenski v kongresu ZDA pozval, naj njegovi državi še bolj pomagajo
14.33 ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 726 civilistov
13.23 Ukrajina za svojo nevtralnost zahteva zagotovila, ne švedskega ali avstrijskega modela
12.43 ZN: Dolgotrajna vojna bi večino Ukrajincev pahnila v revščino
12.28 Članice zavezništva zadržane do zamisli o napotitvi Natove mirovne misije v Ukrajino
10.55 Lavrov: Pogajanja so težka, a obstaja upanje za kompromis
9.31 Ukrajinska vojska v protinapad
8.30 Ukrajinske sile naj bi ubile že četrtega ruskega generala
7.55 V Mariupolu naj bi ruska vojska zajela bolnišnico in sto talcev
6.45 Najnovejše poročilo britanskih obveščevalcev
5.30 Jutranje sirene pognale ljudi v zaklonišča
5.10 Namere o uporabi kemičnega orožja in lažne operacije
22.12 Ubit četrti ruski general
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bil v spopadih ubit še en ruski general, poroča britanski BBC.
Zelenski imena generala ni razkril. Je pa svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerashchenko kasneje dejal, da je bil ubit general Oleg Mityajev.
Po poročanju ukrajinskih medijev je bil 46-letni Mityajev ubit blizu Mariupola, kjer so prav danes ruske sile napadle gledališče s 1.200 civilisti.
Ліквідований Азовом генерал-майор 🇷🇺рашистів це командир елітної 150-ї мотострілецької дивізії Олег Мітяєв pic.twitter.com/7V8afjuPed
— 🇺🇦Armed Forces (@ArmedForcesUkr) March 16, 2022
Gre za že četrtega ruskega generala, ki je bil ubit v ruski invaziji na Ukrajino.
20.49 Biden označil Putina za vojnega zločinca
Ameriški predsednik Joe Biden je danes označil ruskega predsednika Vladimirja Putina za vojnega zločinca. Med dogodkom v Beli hiši je pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska.
ZDA se zavzemajo za kaznovanje vojnih zločincev po svetu, včasih tudi lastnih državljanov. Po tej izjavi po oceni političnih analitikov normalizacija odnosov s Putinom vsaj v času Bidnove vlade, kot kaže, ne bo možna.
Medtem je Bidnov predhodnik Donald Trump, ki je sprva izražal navdušenje nad Putinovim vdorom v Ukrajino, nekoliko omilil svojo retoriko. Ruskega predsednika ne hvali več, ga pa doslej tudi ni kritiziral zaradi napada na Ukrajino.
Na Bidnovo izjavo so se nocoj že odzvali v Kremlju. "Menimo, da je takšna retorika nesprejemljiva in neodpustljiva s strani vodje države, katere bombe so ubile na stotine tisočev ljudi po vsem svetu," je dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
19.02 Biden naznanil 800 milijonov dolarjev varnostne pomoči Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po nastopu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ameriškem kongresu sporočil, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatnih 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči, vendar pa ZDA še vedno ne bodo poslale vojakov v Ukrajino, prav tako ne zagovarjajo prepovedi poletov nad Ukrajino.
Omenjenih 800 milijonov dolarjev prihaja iz 13,6 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini, ki jih je potrdil kongres. Večina denarja bo šla sicer Pentagonu za pošiljanje dodatnih vojakov v države članice zveze Nato in pošiljanje vojaške opreme v Ukrajino. Denar bodo dobile tudi zaveznice v Natu, Ukrajina pa poleg vojaške dodatno humanitarno in gospodarsko pomoč.
18.16 V Mariupolu napadli gledališče s civilisti
V Mariupolu je bombardirano gledališče, kjer naj bi se skrivali civilisti. Serhiy Orlov, podžupan Mariupola, je za BBC povedal, da je rusko bombardiranje prizadelo mestno dramsko gledališče, kjer bilo okoli 1.000 do 1.200 civilistov. Število smrtnih žrtev še ni znano.
The famous Drama Theater in Mariupol.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) March 16, 2022
De-nazified by a Russian air-dropped bomb today, on March 16, 2022.
Fuck you Russia. You’re going to pay for this. pic.twitter.com/ZQuGW6hL55
17.45 Ruske oblasti blokirale spletne strani še več medijev
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je blokiral spletne strani še 15 medijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med njimi so BBC, preiskovalni medij Bellingcat, več lokalnih medijev ter mediji v ruščini, ki imajo sicer sedeže v Izraelu, Estoniji oziroma Ukrajini.
17.43 Stoltenberg: Ne bomo uvedli območja prepovedi letenja
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po srečanju obrambnih ministrov v Bruslju dejal, da so zavezniki enotni pri odločitvi, da ne uvedejo območja prepovedi letenja.
17.07 ICJ: Rusija mora takoj ustaviti invazijo v Ukrajino
Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo v Ukrajino, je danes sporočilo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Sodniki so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruska federacija mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča, je dejala predsedujoča sodišču Joan Donoghue.
Sodniki v Haagu so poleg tega izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.
Postopek na ICJ s sedežem v Haagu se je začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala.
Ukrajinska stran je sodišče pozvala, naj stori vse, da se bo nasilje v Ukrajini ustavilo. "Rusija počne vojne zločine in zločine proti človečnosti. Rusijo je treba zaustaviti," je tedaj dejal ukrajinski veleposlanik na Nizozemskem Anton Korinevič.
Kijev je sodišče zaprosil tudi, naj sprejme začasne ukrepe za končanje ruske invazije, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Postopek namreč lahko traja več let.
16.47 Toliko porok in rojstev je bilo v Ukrajini od začetka vojne
Od začetka vojne v Ukrajini pred skoraj tremi tedni se je po podatkih ukrajinskega ministrstva za pravosodje poročilo 10.683 parov po vsej državi. "Vojna v državi se nadaljuje, vendar se življenje ne bo ustavilo", so sporočili z ministrstva.
Yarina and Sviatoslav decided to move their wedding forward and got married on the day Russia invaded their country. 24h later, the young Ukrainian couple picked up their government issued weapons to fight the invaders. #UkraineUnderAttack #Ukraine #UkraineRussia pic.twitter.com/DbOf2uRj8e
— cstreib (@cstreib) February 25, 2022
Ministrstvo je še zapisalo, da se je od 24. februarja, ko se je začela ruska invazija, v državi, ki je tedaj imela okoli 44 milijonov prebivalcev, rodilo 10.767 otrok. Ukrajino je sicer medtem po podatkih visokega komisariata za begunce (UNHCR) zapustilo že več kot tri milijone ljudi.
V času vojne se je v Ukrajini rodilo 10.767 otrok.
15.37 Rusija uradno izključena iz Sveta Evrope
Odbor ministrov Sveta Evrope je danes na izredni seji po 26 letih članstva Rusijo izključil iz Sveta Evrope (SE), so sporočili iz te organizacije.
Parlamentarna skupščina SE, ki se je v ponedeljek sestala na izrednem zasedanju, je od sveta ministrov organizacije zahtevala, naj Rusijo izključi zaradi agresije nad Ukrajino. Danes pa so Rusijo uradno izključili iz SE v okviru postopka, začetega v skladu z 8. členom statuta organizacije.
15.32 Danes iz Ukrajine zbežalo še 90 tisoč beguncev
Število beguncev, ki so zaradi ruske invazije zapustili Ukrajino, se je po podatkih Združenih narodov v zadnjih 24 urah povečalo za več kot 90 tisoč. Agencija ZN za migracije (IOM) ocenjuje, da je v državi še vedno na milijone ljudi, ki so tam obtičali, in opozarja, "da bo prizadetih še več milijonov ljudi, če se vojna ne bo končala".
Od začetka vojne je čez mejo pobegnilo 3.063.095 Ukrajincev, kar je 93.495 več kot v torek, poroča agencija ZN za begunce (UNHCR). IOM dodaja, da je iz Ukrajine zbežalo tudi 162 tisoč državljanov tretjih držav.
15.26 Putin: Vojaška operacija uspeh, Ukrajine ne nameravamo zasesti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ocenil, da ruska vojaška operacija v Ukrajini poteka uspešno in v skladu z načrti. V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine. Odnos Zahoda do Rusije pa je Putin primerjal s pogromi.
"Vojaška operacija poteka uspešno in v skladu s predhodnimi načrti," je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil ruski predsednik. Dejal je, da so onemogočili načrte ukrajinskih oblasti, ki so po njegovih besedah nameravale sprožiti vojno, k temu pa so jih spodbujali na Zahodu.
V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine.
Odnos Zahoda, ki je proti Rusiji uvedel številne sankcije, je primerjal s pogromi. "Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi," je dejal.
Zatrdil je, da ne bodo zasedli Ukrajine. "Navzočnost ruskih sil blizu Kijeva in drugih mest v Ukrajini ni povezana s tem, da bi nameravali državo zasesti. Tega cilja nimamo," je dejal. Dodal pa je, da ne bodo dopustili, da bi postala Ukrajina "odskočna deska za agresivna dejanja proti Rusiji".
Po Putinovih besedah so v Ukrajini ob podpori ZDA razvijali biološko orožje ter izvajali poskuse s koronavirusi, antraksom, kolero in drugimi nevarnimi boleznimi. Ukrajina je bila, kot je dejal, tudi blizu razvoja jedrskega orožja, s katerim bi napadla Rusijo.
14.43 Zelenski v kongresu ZDA pozval, naj njegovi državi še bolj pomagajo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v videonagovoru obeh domov ameriškega kongresa dejal, da je njegova država hvaležna za vso pomoč, a je potrebuje še več. Znova je tudi pozival k vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino. Zelenski je bil pred začetkom govora deležen stoječih ovacij kongresnikov.
Ukrajinski predsednik se je v nagovoru znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino. "Je preveč, če to zahtevamo?" je vprašal. Če je to preveč, pa potrebujemo obrambni sistem pred napadi iz zraka ter letala, je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
"Spomnite se Pearl Harborja, spomnite se 11. septembra," je Američane spomnil na japonski napad na ZDA v drugi svetovni vojni in teroristični napad Al Kaide leta 2001. "Zdaj vas potrebujemo," je dejal.
Kongres je pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji, "dokler se ne bo ruski vojaški stroj ustavil". Po njegovih besedah bi morali sankcionirati vse ruske politike.
"Vsa ameriška podjetja morajo takoj zapustiti ruski trg, ker je na njem prelita naša kri," je dejal.
Zelenski je poudaril, da Rusija ni napadla le njegove države, temveč je "brutalno" napadla ukrajinske vrednote.
Neposredno se je obrnil na ameriškega predsednika Joeja Bidena, kateremu se je zahvalil za osebno angažiranje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini. "Biti voditelj sveta pomeni biti voditelj miru," je dejal.
Ukrajinski predsednik je bil pred začetkom nastopa, ko ga je predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi pozdravila z besedami "slava Ukrajini", deležen ovacij kongresnikov.
V nastopu jim je pokazal tudi videoposnetek ruskega uničevanja Ukrajine. V njem so bili prizori iz časa pred vojno in prizori uničenja v zadnjih treh tednih.
14.33 ZN do zdaj v Ukrajini potrdili smrt 726 civilistov
Visoki komisariat ZN za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz Ženeve. Poleg tega je bilo po njihovih informacijah ranjenih 1.174 civilistov.
V torek so ZN poročali o 691 mrtvih civilistih in 1.143 ranjenih.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je že večkrat poudarila, da je dejansko število žrtev verjetno precej višje. Sodelavci ZN potrebujejo namreč tudi več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih. Komisariat navaja le številke, ki so jih tudi sami neodvisno potrdili.
"Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja z dolgim dosegom," so sporočili s komisariata. Pri tem gre za težko topništvo, rakete in letalske napade, so dodali.
Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo sicer od začetka vojne v Ukrajini ubitih več tisoč civilistov, samo v obleganem pristaniškem mestu Mariupol naj bi jih bilo več kot 2.000.
13.23 Ukrajina za svojo nevtralnost zahteva zagotovila, ne švedskega ali avstrijskega modela
Ukrajina je danes sporočila, da zavrača koncept nevtralnosti po avstrijskem ali švedskem zgledu, ki ga predlaga Rusija, in zahteva trdna mednarodna zagotovila glede varnosti Ukrajine v odnosu do Rusije. "Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski," je dejal pogajalec Kijeva z Moskvo Mihajlo Podoljak.
Pojasnil je, da želijo zagotovila o "absolutni varnosti" v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.
"To pomeni, da podpisnice zagotovil o varnosti v primeru novega napada na Ukrajino ne bi stale ob strani kot zdaj, temveč bi prevzele aktivno vlogo v spopadu na strani Ukrajine in ji takoj dobavile potrebno orožje," je pojasnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Podoljak.
Dodal je, da Kijev zahteva tudi vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino v primeru napada na njeno ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Moskvi so pred tem namreč omenili, da se pogovarjajo o statusu nevtralnosti Ukrajine po vzoru Avstrije ali Švedske.
Pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo naj bi se danes nadaljevala. Četrti krog se je začel v ponedeljek in nadaljeval v torek, poteka pa v obliki videokonference.
Obe strani sta danes pred nadaljevanjem dali vedeti, da obstaja možnost za dosego kompromisa.
12.43 ZN: Dolgotrajna vojna bi večino Ukrajincev pahnila v revščino
Po prvih ocenah Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) bi se lahko v primeru zaostritve vojne z Rusijo okoli 90 odstotkov prebivalcev Ukrajine znašlo v revščini. Tak razvoj dogodkov bi lahko državo vrnil več let v preteklost ter pustil globoke družbene in gospodarske posledice za prihodnje generacije, opozarja UNDP.
"Vsak dan zamude pri vzpostavitvi miru bo pospešil padanje Ukrajine v revščino," so danes zapisali pri UNDP.
V primeru dolgotrajne vojne v Ukrajini bi lahko država izgubila 18 let socialnoekonomskih dosežkov, ker bi skoraj tretjina prebivalstva živela pod pragom revščine, še 62 odstotkov prebivalcev pa bi v naslednjih 12 mesecih lahko zapadlo v revščino, izhaja iz napovedi UNDP.
"Da bi se izognili nadaljnjemu trpljenju, uničenju in siromašenju prebivalstva, potrebujemo mir zdaj," je dejal vodja UNDP Achim Steiner. "Skrb vzbujajoči gospodarski padec in trpljenje ter stiske, ki so prizadele že tako travmatizirano prebivalstvo, se morajo zdaj postaviti v ospredje. Še vedno je dovolj časa, da zaustavimo to mračno pot," je dodal v izjavi.
Organizacija ZN navaja ocene, da naj bi bili v dozdajšnjih oboroženih spopadih uničeni infrastruktura, stavbe, ceste, mostovi, bolnišnice, šole in druga materialna sredstva v vrednosti najmanj sto milijard dolarjev. Zaradi vojne se je 50 odstotkov ukrajinskih podjetij popolnoma zaprlo, druga polovica pa je prisiljena delovati precej pod svojimi zmogljivostmi.
12.28 Članice zavezništva zadržane do zamisli o napotitvi Natove mirovne misije v Ukrajino
Članice Nata so večinoma zadržane do zamisli o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski. Menijo namreč, da je o tem glede na to, da je v Ukrajini vojna, še prezgodaj govoriti.
Podpredsednik poljske vlade Kaczynski, ki se je skupaj s premierji Slovenije, Poljske in Češke v torek mudil v Kijevu, je ob obisku omenil, da bi morali v Ukrajino napotiti mirovno misijo Nata. "Menim, da je nujna mirovna misija zveze Nato ali morda neke širše mednarodne strukture, ki se bo lahko branila in delovala na ukrajinskem ozemlju," je dejal.
Več članic zavezništva je danes v zvezi s tem izrazilo pomisleke. "Bojim se, da je še prezgodaj govoriti o tem," je dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren.
Po njenem prepričanju je treba najprej doseči prekinitev ognja in umik ruskih sil iz Ukrajine, Ukrajina in Rusija pa morata sprejeti neke vrste dogovor, pri čemer, kot je opozorila, pogovori še potekajo. Zelo težko si je predstavljati mirovno misijo glede na intenzivnost vojne in obleganja mest, je pojasnila Ollongrenova ob prihodu na izredno zasedanje obrambnih ministrov Nata.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je menil, da bi bilo treba najprej pogledati podrobnosti, preden se sprejmejo kakršnekoli odločitve o tem.
Ukrajina ima pravico do obrambe in pomembno je, da se ji še naprej dobavlja orožje, vendar iz varnostnih razlogov ni primerno javno govoriti o njegovi dostavi, je izjavila kanadska obrambna ministrica Anita Anand.
Estonski obrambni minister Kalle Laanet pa je dejal, da je mirovna misija "ena od možnosti in da moramo preučiti vse možnosti, ki lahko pomagajo Ukrajini". Vendar bi o tem moral odločati Varnostni svet ZN, kjer pa ima Rusija pravico veta.
Laanet se je zavzel tudi za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Da bi moral Nato zapreti zračni prostor nad Ukrajino, je sicer večkrat poudaril tudi slovenski premier Janez Janša, k temu pa vedno znova pozivajo tudi ukrajinske oblasti. "Vse te države, ki lahko nadzorujejo območje prepovedi preletov, morajo ukrepati," je dejal Laanet.
Nato sicer nasprotuje vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Kot je pred kratkim pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, zveza Nato noče biti neposredno vpletena v vojno v Ukrajini, saj bi to lahko pomenilo še več ubitih civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden je pred dnevi opozoril tudi na možnost izbruha tretje svetovne vojne.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da ima Ukrajina legitimno vlado in da podpirajo njene zmožnosti, da se brani.
10.55 Lavrov: Pogajanja so težka, a obstaja upanje za kompromis
Pogajanja med Rusijo in Ukrajino niso preprosta, vendar obstaja upanje za sklenitev kompromisa, je danes v Moskvi dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Četrti krog pogovorov Kijeva in Moskve, ki se je začel v ponedeljek in poteka v obliki videokonference, naj bi se danes nadaljeval.
"Govorim na podlagi ocen pogajalcev," je dejal Lavrov in pojasnil, da pogajalci pravijo, da iz očitnih razlogov pogajanja niso lahka. "A kljub temu je nekaj upanja za sklenitev kompromisa," je povedal za ruske medije.
Dejal je, da že obstajajo konkretni predlogi, o katerih bi se lahko kmalu dogovorili, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki povzema rusko televizijo RBK. Nanašali naj bi se na to, da se Ukrajina razglasi za nevtralno.
Lavrov je dodal, da ne gre le za nevtralnost in demilitarizacijo Ukrajine, temveč tudi za varnost ljudi na vzhodu države, na območjih Donecka in Luganska.
Tudi ukrajinska stran je v torek zvečer sporočila, da so pogajanja težka in da obstajajo bistvena protislovja, vendar po besedah svetovalca predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajla Podoljaka obstaja možnost za kompromis.
Zelenski pa je presodil, da pogajanja z Rusijo postajajo bolj realistična, a za preboj sta še vedno potrebna čas in potrpežljivost.
Ruski pogajalec Vladimir Medinski je za agencijo Interfax dejal, da pogajanja tečejo počasi. Glavna naloga je, da med številnimi kompleksnimi temami izberemo tiste, pri katerih lahko stališča počasi zbližamo, je dejal. Dodal je, da si Rusija prizadeva za trajen dogovor. "Potrebujemo prijateljsko, svobodno, neodvisno Ukrajino, ki bo nevtralna," je dejal.
Ukrajina na pogajanjih zahteva ustavitev spopadov in umik ruskih enot, medtem ko Rusija od nje zahteva, naj se odpove namenu pridružitve zvezi Nato in uradno prizna Krim kot ruski, pokrajini Lugansk in Doneck pa kot neodvisni državi. Zelenski je sicer v torek dal vedeti, da Kijev ne računa več na članstvo v Natu.
9.31 Ukrajinska vojska v protinapad
"Ukrajinska vojska je začela protinapade na ruske sile na več območjih," so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Zapisali so tudi, da se bo položaj na terenu "radikalno spremenil". Iz urada so tudi sporočili, da ruska vojska pospešeno išče vojake, ki bi se bili pripravljeni boriti v Ukrajini.
What's going on right now. 1. Counteroffensive of the AFU in several operational areas. This radically changes the parties’ dispositions. 2. Russian journalists start quitting TV channels. 3. RF leaders are trying to find allies whose soldiers will be ready to die in 🇺🇦 fields.
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 16, 2022
8.30 Ukrajinske sile naj bi ubile že četrtega ruskega generala
V Mariupolu naj bi ukrajinske sile ubile že četrtega ruskega generala od začetka vojne, je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko.
Ukraine says a fourth Russian general, Maj. Gen. Oleg Mityaev, has been killed in fighting, this time during an offensive in Mariupol. For full coverage: https://t.co/GiwUgVjGd4 https://t.co/myVJEFmcpQ
— The Associated Press (@AP) March 16, 2022
Iz Mariupola, ki ga Rusi oblegajo že deset dni, je v torek uspelo pobegniti 20 tisoč civilistom. Skupno je v torek po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega domove zapustilo okoli 30 tisoč ljudi.
Ruska vojska naj bi glede na podatke ukrajinskega generalštaba od 24. februarja, ko se je začela vojna, izgubila že do 40 odstotkov svojih enot, ki so sodelovale v spopadih. Ali so enote uničili ali pa so izgubile v spopadih, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki opozarja, da navedb ni bilo mogoče preveriti.
7.55 V Mariupolu naj bi ruska vojska zajela bolnišnico in več sto talcev
Potem ko so navsezgodaj zjutraj prebivalce številnih ukrajinskih mest znova zbudile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, o eksplozijah poročajo tudi iz Zaporožja. V Mariupolu naj bi ruska vojska prevzela nadzor nad eno od bolnišnic, kjer so zajeli več sto talcev.
One more proof that 🇷🇺 is a terrorist state. In Mariupol 400 Ukrainians were taken as hostages in hospitals incl. doctors and patients People are hiding in basements. Russians don't allow them to leave to a safe place.#stoprussia and stop this #ruZZism filled with hate to Ukraine pic.twitter.com/AvXyuAD2mO
— Stratcom Centre UA (@StratcomCentre) March 16, 2022
V ukrajinski prestolnici, kjer velja 35-urna omejitev gibanja, poročajo o glasnih eksplozijah na zahodu mesta. Reševalci so sporočili, da je bila zadeta 12-nadstropna stanovanjska stavba, poškodovana je bila tudi sosednja devetnadstropna stavba. Najmanj dva človeka naj bi bila ranjena, evakuirali so 35 ljudi. Reševalci še naprej iščejo preživele.
Rusko topništvo in bojna letala nadaljujejo napade tudi na druga mesta po državi. Glede na nepotrjene navedbe na družbenih omrežjih so eksplozije odjeknile tudi v Odesi, kjer bi lahko šlo za protizračni sistem, ki je razstrelil rakete. V Zaporožju naj bi eksplozija odjeknila na železniški postaji, je sporočil predstavnik lokalnih oblasti.
V obleganem pristaniškem mestu Mariupol so predstavniki lokalnih oblasti sporočili, da so ruske sile v torek zvečer vzele za talce okoli 400 bolnikov in zdravnikov v eni od bolnišnic, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
7.48 Ameriški senat za preiskavo morebitnih vojnih zločinov Rusije
Ameriški senat je v torek sprejel resolucijo, ki zahteva preiskavo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega režima zaradi morebitnih vojnih zločinov. Kongres bo sicer danes nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednik ZDA pa naj bi ob tem naznanil dodatno pomoč Ukrajini.
Resolucija, ki jo je soglasno sprejel senat, ostro obsoja nasilje nad Ukrajino. Putina in preostale odgovorne obtožuje očitnih dejanj nasilja, ki dosegajo raven vojnih zločinov. "Ta grozodejstva je treba raziskati," je dejal vodja senatne večine Chuck Schumer.
Senatorji priporočajo preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), h kateremu ZDA sicer nočejo pristopiti.
Tožilec ICC je že v začetku meseca sporočil, da je sprožil preiskavo dogajanja v Ukrajini, češ da obstaja "zadostna podlaga za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki spadajo pod pristojnost sodišča".
Senatorje in člane predstavniškega doma bo danes prek videopovezave nagovoril Zelenski, ki ga podpirajo tako v demokratski kot republikanski stranki. Že v torek zvečer se je ukrajinski predsednik zahvalil kongresu in ameriškemu predsedniku Bidnu za vso dozdajšnjo pomoč Ukrajini.
Biden bo glede na napovedi prav danes naznanil dodatno vojaško pomoč v višini 800 milijonov dolarjev. Neimenovani predstavnik Bele hiše je v torek povedal, da bo s tem skupen znesek v zadnjem tednu naznanjene pomoči dosegel milijardo dolarjev. V soboto je namreč Biden odredil sprostitev sredstev v višini 200 milijonov dolarjev.
Skupno je do zdaj ameriški predsednik odobril že dve milijardi sredstev za Ukrajino, navedbe predstavnika njegove administracije navaja francoska tiskovna agencija AFP.
6.45 Najnovejše poročilo britanskih obveščevalcev
Britanska obveščevalna služba ministrstva za obrambo je objavila zadnje poročilo o razmerah v Ukrajini. Ugotavlja, da si Rusija vse bolj prizadeva zbrati dodatne vojake, da bi okrepila in nadomestila svoje izgube.
Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 15 March 2022
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) March 15, 2022
Find out more about the UK government's response: https://t.co/sdQNbNojkk
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/dt3peYkO7y
5.30 Jutranje sirene pognale ljudi v zaklonišča
Še pred zoro so se v več ukrajinskih mestih znova oglasile sirene. Ljudje so ob opozorilih pred zračnimi napadi zbežali v zaklonišča.
Sirene so se me drugim oglasile v Kijevu, Lvovu, Ivano-Frankivsku, Odesi, Dnepru. V Lvovu so se sirene danes oglasile malo po 3. uri po lokalnem času. Podobno so zbudile prebivalce v Kijevu, Ivano-Frankivsku, Odesi in Dnipru, poroča britanski BBC.
As well as in the cities of Kyiv, Izyum, Kremenchuk, Bila Tserkva, Nikopol, Mykolaiv, Kyiv, Izmail, Odesa, Poltava, and the Kryve Ozero area.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 16, 2022
CNN reports that according to their team on the ground, loud explosions were heard in Kyiv's suburbs.
5.10 Namere o uporabi kemičnega orožja in lažne operacije
Na britanskem obrambnem ministrstvu, kjer so v ponedeljek tvitnili, da bi Rusija lahko načrtovala uporabo kemičnega ali biološkega orožja v "ponarejenem napadu" v Ukrajini ali pri "insceniranem odkritju" bioloških sredstev ali streliva, so sporočili, da Rusija še naprej obtožuje Ukrajino o nameri uporabe kemičnega ali biološkega orožja.
A dokazov, ki bi podprli te obtožbe, kot so zapisali na britanskem ministrstvu za obrambo, ni. V tem kontekstu bi Rusija lahko "verjetno načrtovala" operacijo, ki bi vključevala insceniran napad ali lažno odkrivanje biološkega oziroma kemičnega orožja, so še zapisali na obrambnem ministrstvu. To vrsto incidenta bi verjetno spremljale "obsežne napačne informacije", so javili z ministrstva, da bi težje pripisali dejansko odgovornost za položaj.
Harkov, Ukrajina
00.30 Obrambni ministri Nata o Ukrajini in zavezniški drži
Ukrajinsko-ruski pogovori so zelo težavni in polni protislovij, a svetovalec ukrajinskega predsednika Igor Žovkva je v torek zvečer dejal, da so postali bolj konstruktivni. Izrazil je previden optimizem, a dodal, da lahko preboj dosežeta le predsednika obeh držav.
Ministri Nata bodo v luči spreminjajočih se varnostnih razmer v Evropi govorili tudi o prilaganju zavezniške odvračalne in obrambne drže na nove okoliščine.
Srečanje bo potekalo v razširjenem formatu s Finsko in Švedsko, ki nista članici Nata, vendar z zavezništvom tesno sodelujeta, ter Evropsko unijo, Gruzijo in Ukrajino. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov bo na srečanju sodeloval prek videopovezave.
V drugem delu zasedanja bodo ministri 30 držav članic zavezništva razpravljali o konkretnih ukrepih za dolgoročno krepitev varnosti na vseh operativnih področjih Nata. Na kopnem bi to lahko med drugim vključevalo bistveno več sil na vzhodnem krilu zavezništva.
Ministri bodo govorili o prilaganju odvračalne in obrambne drže, pri čemer bo poudarek na srednje- in dolgoročni drži ter odzivanju na spremenjene razmere, tudi v luči vse bolj agresivne drže Rusije.
Ministri naj bi na zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi minister za obrambo Matej Tonin, vojaške oblasti članic zadolžili za pripravo konkretnih predlogov glede dolgoročne zavezniške drže do junijskega vrha zavezništva v Madridu.
Rusko-ukrajinski pogovori se bodo nadaljevali tudi v sredo
Pogovori med Kijevom in Moskvo se bodo nadaljevali tudi v sredo, je sinoči sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Po njegovih besedah so se pokazala velika protislovja, vendar obstaja prostor za kompromis.
We'll continue tomorrow. A very difficult and viscous negotiation process. There are fundamental contradictions. But there is certainly room for compromise. During the break, work in subgroups will be continued...
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 15, 2022
"Zelo težek pogajalski proces. Obstajajo velika protislovja. Ampak zagotovo je prostor za kompromis. Med premorom se bo nadaljevalo delo v podskupinah," je zvečer tvitnil Podoljak.
Ukrajinska stran vztraja pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot pomembno nalogo pogajanj vidi tudi organizacijo srečanja med njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je pa dejal, da bo morala Ukrajina sprejeti dejstvo, da ne bo nikoli postala članica Nata.
Rusija medtem zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih regij na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.
Ohtirka v bližini rusko-ukrajinske meje
ZDA v torek uvedle sankcije za dodatne osebe iz Putinovega kroga
ZDA so v torek uvedle sankcije proti dodatnim osebam iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegovega napada na Ukrajino. Med njimi je tudi predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko, ta prav tako kot drugi s seznama ne bo smel potovati v ZDA in bo tam izgubil morebitno premoženje.
131