Nedelja, 22. 6. 2025, 20.14
2 uri, 25 minut
V Natu dogovor o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Države članice zveze Nato so se, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, dogovorile o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega naj bi 3,5 odstotka predstavljali neposredni izdatki za obrambo, dodatnih 1,5 odstotka pa naložbe, ki so z obrambo in krepitvijo varnosti ter odpornosti povezane. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2030, ki jo je sprejel Državni zbor, je po dikciji usklajena z novim dogovorom.
Po mnenju poznavalcev se bo v 3,5 odstotka BDP štelo krepitev neposrednih obrambnih zmogljivosti držav članic. Po doseženih ciljih zmogljivosti lahko države preostanek sredstev do te meje 3,5 % namenijo po lastni presoji – tudi za tiste zmogljivosti, ki so neposredno podporne obrambnemu sistemu, a se ne uvrščajo med tradicionalne naložbe v orožje ali opremo.
V primeru Slovenije to pomeni, da se med prioritete lahko uvrščajo vlaganja v teritorialno obrambo, kibernetsko varnost, vojaške bolnišnice ter zmogljivosti za dvojno rabo, ki služijo tako civilnim kot vojaškim potrebam. Ocena je, da bo za izgradnjo slovenskih obrambnih zmogljivosti, podobno kot španskih, potrebnih kontinuirano zagotavljanje dveh odstotkov BDP.
Še širši del – v okviru razpona do 5 odstotkov – pa bo obsegal t. i. gospodarsko obrambo, vključno z razvojem obrambne industrije, blagovnimi rezervami, gradnjo zaklonišč in sistemom zaščite in reševanja. Poznavalci s področja menijo, da je dogovor treba razumeti kot zadostno fleksibilen, saj državam – zlasti tistim, ki so izražale pomisleke, kot sta Slovenija in Španija – omogoča, da obrambne izdatke usmerjajo tudi v zmogljivosti širše in dvojne uporabe. Nova ureditev daje večjo težo tudi nacionalnim varnostnim strategijam in omogoča raznoliko interpretacijo posameznih proračunskih komponent.
Slednje lahko pomeni potrditev prizadevanj tistih članic, ki zagovarjajo celovit pristop k obrambi – ne le skozi številke, temveč skozi odpornost, interoperabilnost in širše varnostne zmogljivosti.
