Se Evropa res spet spogleduje s fašizmom?

Na nedavnih lokalnih volitvah v Franciji je zmagala Nacionalna fronta. Na parlamentarnih volitvah na Madžarskem je več kot 20 odstotkov glasov pobrala ultradesničarska stranka Jobikk. V času protestov v Grčiji je zastavo ljudstva nosila neonacistična stranka Zlata zora, ki ima tudi predstavnike v grškem parlamentu.

Francoska Nacionalna fronta in nizozemska skrajno desničarska Stranka svobode sta pred evropskimi volitvami celo ustanovili zvezo ultradesničarskih evropskih strank, ki je napovedala boj proti "bruseljski pošasti". Tudi madžarski Jobikk ustanavlja povezovalno zvezo ultradesničarskih strank, ki bi združevala podobne stranke predvsem v srednji in vzhodni Evropi.

30 odstotkov na evropskih volitvah Analitiki napovedujejo, da bi ultradesničarske stranke od Švedske do Grčije na bližajočih se evropskih volitvah dobile okoli 30 odstotkov glasov. Da bi v Evropskem parlamentu ustanovili svojo poslansko skupino, ultradesničarji potrebujejo 25 poslancev iz sedmih različnih držav. Zdi se, da jih bodo dobili z lahkoto.

V Franciji je recimo trenutno v javnomnenjskih raziskavah Nacionalna fronta za skoraj 25 odstotkov glasov pred socialisti. Na Nizozemskem je Stranka svobode glede na raziskave trenutno zmagovalna stranka evropskih volitev. Uspeh jim pripisujejo še v Grčiji, Avstriji, na Švedskem, Danskem, Poljskem, Madžarskem, med zmagovalce evropskih volitev pa so bo po vsej verjetnosti vpisala tudi britanska stranka UKIP, Neodvisna stranka UK, ki tudi leti na krilih evroskeptičnosti in nasprotovanja priseljencev.

Kaj se dogaja z evropsko demokracijo? Zakaj so ponovno na pohodu ultradesničarske stranke?

"Zdajšnji vzpon strank skrajne desnice v Evropski skupnosti razumem kot odziv na vse bolj zaostrene življenjske razmere nižjih in srednjih slojev. Te skupine nimajo le manj denarja v žepu, temveč tudi manj pojmovnih orodij na voljo, da bi razumele položaj, v katerem so se znašle," meni Igor Pribac, profesor na filozofski fakulteti in raziskovalec politične miselnosti: "Kot jedro težave ne zmorejo prepoznati zdajšnje neoliberalne globalne ureditve in zato pogosto ne podprejo političnih sil, ki to izpostavljajo. Namesto tega po eni strani poiščejo grešnega kozla v dežurnem kulturnem in moralnem tujcu, po drugi pa v figuri močnega nezmotljivega vodje."

Obrušeni in neposredni ekstremizem Trenutno sta evropskim ultradesničarjem skupna dva vsebinska poudarka: nasprotovanje priseljencem in Evropski skupnosti. Med njimi pa obstajajo tudi velike vsebinske razlike. Predvsem so opazne razlike med strankami zahodne in vzhodne Evrope. "Razliko vidim v dolžini trajanja demokracije. Nacionalizem, kot osrednja poteza protifašističnih gibanj, se je na zahodu deloma že izpel," meni Pribac. Tako so vzhodne skrajno desničarske stranke v svojem razmišljanju radikalne, zahodne pa preračunljivo obrušene.

In res: radikalne ideje madžarskega Jobikka, denimo njihov protisemitizem, se zdijo v primerjavi s prefinjenimi izjavami o priseljencih Nacionalne fronte naravnost otročje. Izjave vodje slovaške stranke Slovaška kongregacija, da je treba uvesti "humane metode za nadzorovanje romskega razmnoževanja", pa iz zahodnoevropskega stališča že spadajo v kategorijo norosti.

Na drugi strani pa denimo nizozemski ultradesničarji, ki so skrajno islamofobični, prav nič ne nasprotujejo porokam homoseksualcev, medtem ko člani poljskih ultradesničarjev Nacionalno gibanje menijo, da je homoseksualnost bolezen. "Liberalno demokratični standardi in spoštovanje pravic kulturnega in moralnega tujca so tam prestali že mnoge preizkuse svoje trdnosti. Tega tako imenovane tranzicijske dežele Nove Evrope še niso prestale. Nacionalistična evforija je tam še kako živa, zahteve spoštovanja človekovih pravic in moralne enakovrednosti drugačnih so v vzhodni Evropi še velika neznanka," meni Pribac.

Po drugi strani pa dodaja, da je ravno v vzhodni Evropi "frustracija zaradi krčenja socialnih pravic, ki so bile v socializmu zagotovljene, večja kot v zahodni Evropi. Nižji standardi pravne države in varstva človekovih pravic politikom dopuščajo veliko ostrejšo, žaljivo retoriko, ki ostane nekaznovana in je politično lahko tudi nagrajena".

Proti neoliberalizmu? Pri trenutnem vzponu ultradesničarskih strank pa je zanimiva še ena značilnost. Vse po vrsti nasprotujejo neoliberalizmu, a ga ne zaznajo kot obliko kapitalizma, temveč večinoma nasprotujejo pojavnim oblikam globalne ekonomije, ki ogroža nacionalno. Frano Čirko, član hrvaškega ultradesničarskega gibanja Hrvatska čista stranka prava, je za Reuters pred nekaj tedni dejal, da se "bojujejo proti neoliberalizmu, ker ogroža nacionalne vrednote v Evropi in tujim podjetjem omogoča, da brez težav kupujejo hrvaška podjetja".

Nasprotovanje neoliberalizmu bi sicer prej pripisovali levičarskim strankam, a zdi se, da te ta hip v Evropi ne najdejo pravega političnega odgovora na krizo. "Leve stranke svojim volivcem niso znale pojasniti, da obsežne socialne politike pomenijo manjšo konkurenčnost na globalnem trgu, torej manj prihodkov in manj sredstev za socialno politiko, katere ohranitev zahteva zadolžitve," meni Pribac.

Zgodovina nas res uči, da so gospodarske krize res vedno dobro gojišče za ekstremna politična razmišljanja. Moč ultradesničarskih strank je v primeru krize v tem, da brezsramno kažejo na krivca za položaj, pa naj bo ta res krivec ali ne.

Tudi v trenutnem primeru vzpona evropskih skrajnih desnic ni nič drugače: krivi so oni, tujci, drugi, ki nam odžirajo kruh. A ne le oni, krivi so tudi politiki, ki so nesposobni in so nas pahnili v bedo. "Zlasti leve voditelje bodo volivci prepoznavali kot nesposobne, da bi uresničili obljubljeno, in bodo zato iskali utehe v močnih osebnostnih na desnici, ki bodo znale s prstom pokazati na krivca njihovih tegob," je dodal Pribac.

Francoski filozof Bernard Stiegler je v nedavnem intervjuju za Mladino dejal, da če bo Evropa napačno eksperimentirala, se lahko znajdemo v fašizmu. Tej tezi je pritrdil tudi Igor Pribac: "Evropa že drsi v ta položaj. Trenutne razmere volilno telo pehajo v naročje tistih, ki vzbujajo lažno upanje, da lahko naredijo red."

Zanimivo pa je, da se v vseh analizah o vzponu skrajne desnice pred evropskimi volitvami nikjer ne omenja Slovenije. Kot da bi se naši skrajni desničarji že izpeli in umaknili v počitniške hišice na morju. Toda Igor Pribac se s to tezo ne strinja: "Če med ultradesne stranke v Franciji štejete Front National Marine Le Pen, je SDS v marsičem lahko njena vzporednica."