Torek, 14. 6. 2022, 6.14
1 leto, 10 mesecev
Zelenski ima nov vojni cilj: Ukrajinska zastava se bo znova dvignila nad ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
81
Sudak je mesto Avtonomne republike Krim.
Danes je 111. dan ruske invazije na Ukrajino. V včerajšnjem videonagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski rojakom obljubil, da bo vrnil polotok Krim, ki si ga je priključila Rusija. "Ukrajinska zastava se bo znova dvignila nad Jalto in Sudak, nad Džankoj in Jevpatorijo," je dejal in dodal: "Povejte jim, da bo ukrajinska vojska zagotovo prišla!"
20.49 Obrambni minister ZDA obsodil Putina
19.48 Rusija vstop v državo prepovedala 49 Britancem
18.13 Kremeljski propagandisti na nacionalni televiziji naleteli na nepričakovan odpor
17.07 Rusija trdi, da Ukrajinci obstreljujejo mesto v Rusiji
16.11 Med vojaki, ki se bojujejo za Ukrajino, tudi dekleta in najstnice
15.00 Rusija ponudila evakuacijo Ukrajincev, ujetih v tovarni v Severodonecku
14.44 To na ruski televiziji pravijo o smrtni kazni Britancev
14.39 Papež Frančišek: Okrutna ruska invazija morda na neki način izzvana
13.54 Ukrajina si je z Rusijo izmenjala še 64 trupel vojakov
13.31 "Evropa naj dejanja ruske vojske na vzhodu Ukrajine prepozna za genocid"
13.22 Iz Lisičanska evakuiranih še 70 ljudi, tam je pravi pekel
11.40 Eksplozije odmevajo v okupiranem Hersonu
11.17 Rusija: Obstreljeno je bilo rusko mesto na meji z Ukrajino
8.13 Zelenski poziva k novim dobavam modernega orožja
7.24 Ruska mina je ubila njegovo mamo
6.33 Severodoneck je odrezan, vsi mostovi so neprehodni
6.24 V Litvi bodo kupili francoske havbice
6.18 Ukrajinci: Uničili smo rusko skladišče goriva in streliva na vzhodu Ukrajine
6.21 Inštitut za preučevanje vojne: Rusija izvaja neuspešne operacije v Donbasu
20.49 Obrambni minister ZDA obsodil Putina
Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je obsodil cesarske ambicije ruskega predsednika Vladimirja Putina.
.@SecDef: Russia's invasion is what happens when big powers decide that their imperial appetites matter more than the rights of their peaceful neighbors. And it’s a preview of a possible world of chaos and turmoil that none of us would want to live in. pic.twitter.com/1ynLwaEgLB
— Department of Defense 🇺🇸 (@DeptofDefense) June 14, 2022
"Ruska invazija je tisto, kar se zgodi, ko se velike sile odločijo, da so njihovi cesarski apetiti pomembnejši od pravic njihovih mirnih sosedov," je zapisal na Twitterju. "In to je slika mogočega sveta kaosa in nemirov, v katerem nihče od nas ne želi živeti."
19.48 Rusija vstop v državo prepovedala 49 Britancem
Ruske oblasti so danes sporočile, da so na črni seznam uvrstile 49 državljanov Velike Britanije, med njimi obrambne uradnike ter ugledne novinarje in urednike britanske javne radiotelevizije BBC ter časnikov Financial Times in Guardian. Obtožili so jih namernega širjenja lažnih informacij o Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Britanski novinarji na seznamu so vpleteni v namerno širjenje lažnih in enostranskih informacij o Rusiji ter dogodkih v Ukrajini in Donbasu," je v izjavi sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Med 29 novinarji, ki jim je bil prepovedan vstop v Rusijo, so Shaun Walker iz časnika Guardian, Gideon Rachman iz časnika Financial Times in politični analitik Mark Galeotti.
Prav tako so na seznamu tudi urednik Timesa John Witherow, urednik Daily Telegrapha Chris Evans, generalni direktor BBC Tim Davie, urednica Guardiana Katharine Viner in urednik Daily Maila Edward Verity.
Med preostalimi medijskimi osebnostmi sta se na seznamu znašla še voditelj Radia 4 na BBC Nick Robinson in Sophy Ridge, ki vodi tedensko politično oddajo na Sky News.
Edina novinarja na seznamu, ki sta v zadnjih letih v resnici redno potovala v Rusijo, sta Walken in Galeotti. "Čeprav nimam namena obiskati Rusije, pa je še vedno zelo nenavaden občutek, da sem se skupaj z drugimi britanskimi kolegi znašel na njihovem seznamu sankcij," je na Twitterju zapisal Walker.
Na seznamu so sicer tudi imena 20 visokih uradnikov in osebnosti, povezanih z britansko obrambno industrijo, med njimi vodja britanskega kraljevega letalstva (RAF) Michael Wigston in poslanec Leo Docherty. Odločitev za njihovo vključitev na seznam je rusko zunanje ministrstvo zagovarjalo s tem, da te osebe sodelujejo pri sprejemanju odločitev o dobavi orožja Ukrajini.
Večina tujih novinarjev je Rusijo zdaj že zapustila, saj so tamkajšnje oblasti uvedle stroge zaporne kazni do 15 let za širjenje "lažnih novic" o ruski vojski. Moskva pa je že februarja prepovedala tudi uporabo besed, kot sta "vojna" in "invazija", svojo ofenzivo v Ukrajini pa vselej opisuje kot "posebno vojaško operacijo".
London je sicer Ukrajini doslej ponudil več kot 750 milijonov funtov vojaške podpore, vključno s pošiljanjem sistemov zračne obrambe, več tisoč protitankovskih raket in različnih vrst streliva, več sto oklepnih vozil in druge opreme.
18.13 Kremeljski propagandisti na nacionalni televiziji naleteli na nepričakovan odpor
Kremeljski propagandisti so naleteli na nepričakovan odpor voditeljev državnih televizij, ki so jih razdražili nenehni poskusi strašenja Zahoda z jedrskimi napadi in blefiranje, da bi se ponovila kubanska kriza.
Top Kremlin propagandists encountered some unexpected resistance from state TV pundits, irritated by ongoing attempts to scare the West with nuclear strikes [no one is buying it] and bluffing about manufacturing some version of the Cuban Missile Crisis [just a pipe dream].
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) June 14, 2022
Watch: pic.twitter.com/oXb5u1bImZ
"Morali bi se zavedati, da se moramo, odkar smo imperij, tako tudi vesti," je povedal Aleksej Leonkov, vojaški strokovnjak.
Andrej Guruljov je dejal, da bi moralo orožje pomeniti prvo grožnjo zahodnemu svetu, predvsem pa ZDA in vsem njenim mestom. Dodal je še, da bi Rusi morali dajati vtis, da lahko napadejo katerokoli njihovo mesto.
"Zahodne države in ZDA same se ne počutijo ogrožene in menijo, da jih ne bomo napadli. Obstaja pa možnost, da izstrelimo raketo sarmat, ker vem, da je želja nekaterih, da čim prej pridejo v nebesa. A sam še nimam želje in ne želim hiteti, da bi se kar najhitreje znašel tam," je povedal Dmitrij Drobtinski, politični strokovnjak.
"Nihče ne verjame, da bomo zares izstrelili to orožje, četudi jih še tako prepričujemo. Vprašati se moramo o pomembni stvari, kako dolgo bo trajala ta naša posebna operacija. Bo to leto dni, tri mesece ali pa deset let, zavedati se moramo svojih omejitev. Z vsem spoštovanjem do naše operacije in čeprav vseh stvari ni mogoče rešiti z gospodarstvom, pa je vseeno pomembno, da gospodarstvo sploh imamo, da lahko deluje," je razmišljal politični strokovnjak Dmitrij Abzalov.
17.07 Rusija trdi, da Ukrajinci obstreljujejo mesto v Rusiji
Rusija trdi, da je Ukrajina napadla mesto na ozemlju Rusije. Po navedbah lokalnega guvernerja je bilo v obstreljevanju ranjenih šest ljudi.
Rusi trdijo, da je bilo mesto Klintsi, ki leži približno 50 kilometrov od ukrajinske meje, v regiji Brijansk, napadeno. Aleksander Bogomaz, ruski guverner regije, pravi, da so vsi poškodovani v bolnišnici in v stabilnem stanju. Informacije niso bile neodvisno preverjene, poroča Index.
16.11 Med vojaki, ki se borijo za Ukrajino, tudi dekleta in najstnice
👩🏻The girl is only 19. She studied medicine at the university. Now she is a combat medic.
— TDF_UA (@TDF_UA) June 14, 2022
Olga is the only woman in the counter-sabotage unit of the Ternopil 105th Brigade of the TDF.
«🇺🇦 victory is only a matter of time!» Olga said.
Ukrainian ladies are amazing! pic.twitter.com/VVGtLwPd5u
Olga je 19-letno dekle, ki je na univerzi študiralo medicino, zdaj pa pomaga kot zdravniško osebje na vojnem območju.
"Le še vprašanje časa je, kdaj bo Ukrajina zmagala," je povedala Ukrajinka Olga.
Într-adevăr Ucrainiencele sunt niște femei minunate. Și foarte frumoase. Din păcate twitter nu î-mi permite să postez decît 4 imagini... pic.twitter.com/nviFTQTH6T
— Mihai 🇷🇴 ❤️ 🇺🇦 (@costinmihai1963) June 14, 2022
15.00 Rusija ponudila evakuacijo Ukrajincev, ujetih v tovarni v Severodonecku
Ruska vojska je dejala, da bo v sredo vzpostavila humanitarni koridor za evakuacijo civilistov, ujetih v kemični tovarni Azot v obleganem ukrajinskem mestu Severodoneck.
"Vodene po načelih humanosti so ruske oborožene sile in formacije luganske ljudske republike pripravljene organizirati humanitarno operacijo za evakuacijo civilistov, ki bodo prepeljani v separatistično regijo Luganska," je danes povedalo rusko obrambno ministrstvo. Humanitarni koridor bo vzpostavljen v sredo med 8. uro in 20. uro po moskovskem času, je še sporočilo ministrstvo. Moskva je "borce nacionalističnih bataljonov in tuje plačance" v tovarni pozvala, naj prenehajo "nesmiselni upor" in odvržejo orožje.
Rusija že več tednov oblega mesti Severodoneck in Lisičansk, zadnji območji v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk, ki sta še pod nadzorom Kijeva. Lugansk skupaj z regijo Doneck tvori Donbas.
Na ministrstvu so še navedli, da ukrajinskim borcem, ki so se zatekli v Azot, jutri ponujajo možnost predaje. Dodali so, da je Ukrajina od Rusije zahtevala vzpostavitev evakuacijskega koridorja za pomoč civilistom, da zapustijo tovarno, "zdaj ko so ruske sile uničile vse mostove, ki povezujejo Severodoneck z ozemljem pod ukrajinskim nadzorom".
14.44 To na ruski televiziji pravijo o smrtni kazni Britancev
Dva Britanca, ki ju je na smrt obsodilo sodišče v Donecku, se ne bi smela preveč zanašati na London, je sinoči poročal ruski Kanal 1, ki pravi, da bi sodba "streznila vse, ki mislijo, da je dobro skleniti dogovore z ukrajinskimi nacionalisti".
"V britanskih medijih je bilo veliko jeze, vendar se pojavlja vprašanje, kaj namerava Združeno kraljestvo storiti za pomoč svojim državljanom. Po izjavi zunanje sekretarke Liz Truss je odgovor – nič," je po navedbah BBC poročal Kanal 1. "Od oblasti ne morem pričakovati ničesar drugega kot zavajajoče zamere."
"Trussova je stopila v stik z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki je očitno zadnja oseba, s katero je smiselno razpravljati o izpustitvi Britancev. Nima smisla ugibati, kako se bodo stvari končale za tri obsojene. Imajo mesec dni časa, da se pritožijo na razsodbo, imajo pa malo možnosti za pogojni izpust," so dejali na ruski televiziji.
Zunanja ministrica samorazglašene Ljudske republike Doneck (DPR) Natalja Nikonorova je dejala, da po razglasitvi smrtnih obsodb na Zahodu vidi "absolutno brezbrižnost, absolutno nevednost do usode lastnih državljanov".
14.39 Papež Frančišek: Okrutna ruska invazija morda na neki način izzvana
Papež Frančišek je znova kritiziral Rusijo ter ruske vojake označil za brutalne in divje, medtem ko je Ukrajince pohvalil za pogum v boju za preživetje. Vendar pa je v pogovoru z uredniki jezuitskih medijev dejal tudi, da stanje v Ukrajini ni črno-belo in da je bil napad "morda na neki način izzvan", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Papež je rusko uporabo plačancev, med katerimi so tudi Čečeni in Sirci, označil za nezaslišano, vendar glede vojne v Ukrajini ni želel razlikovati med dobrim in zlim, je njegove besede povzel italijanski časnik La Stampa, ki je poročal o papeževem pogovoru z uredniki evropskih jezuitskih revij.
Frančišek je dejal, da sicer ni naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, vendar pa nasprotuje temu, da se zapleteni konflikt zreducira na razlikovanje med dobrim in zlim. Hkrati je izrazil upanje, da se bo septembra v Kazahstanu srečal z voditeljem Ruske pravoslavne cerkve patriarhom Cirilom.
Papež se je sicer s patriarhom srečal tik pred začetkom vojne. "Povedal mi je, da je zelo zaskrbljen zaradi Natovega ravnanja. Vprašal sem ga, zakaj, in odgovoril mi je, da 'lajajo' pred vrati Rusije in ne razumejo, da Rusija nobeni tuji sili ne dovoli, da se ji približa. Takšne razmere bi lahko privedle do vojne," je papež opisal takraten pogovor.
Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Ukrajini, vendar je bil deležen tudi kritik, ker ni izrecno pripisal krivde Putinu. Zadnjega namreč po njegovih besedah ni mogoče prikazati zgolj kot volka, Zahoda pa kot Rdečo kapico, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Poglavar Rimskokatoliške cerkve se je moral že večkrat braniti pred očitki, da je naklonjen Putinu. "Na tem mestu mi lahko kdo reče, da sem za Putina. Ne, nisem. Bilo bi poenostavljeno in napačno, če bi rekel kaj takega," je dejal.
Med morebitne spodbude za vojno je uvrstil tudi orožarsko industrijo, še navaja AFP.
13.54 Ukrajina si je z Rusijo izmenjala še 64 trupel vojakov
Po izmenjavi z Rusijo je Ukrajina prejela trupla 64 vojakov. Izmenjava trupel borcev, ki so branili jeklarno Azovstal v Mariupolu, je potekala v Zaporožju na jugovzhodu Ukrajine.
Oblasti pravijo, da bo za identifikacijo posmrtnih ostankov morda potrebnih več mesecev. V začetku tega meseca sta si Rusija in Ukrajina sicer izmenjali približno 160 trupel ubitih vojakov, piše BBC.
13.31 "Evropa naj dejanja ruske vojske na vzhodu Ukrajine prepozna za genocid"
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk, ki se danes mudi na obisku v Avstriji, je nagovoril parlament in avstrijske oblasti pozval, naj dejanja Moskve na vzhodu Ukrajine obsodijo kot genocid. "V tej vojni je pravičnost enako pomembna kot zmaga," je dejal Stefančuk.
"Vsak dan plačujemo grozljivo ceno, vsak dan izgubimo 100 vojakov, 500 pa jih je ranjenih," je zatrdil Stefančuk.
Rusijo je obtožil vojnih zločinov, ki jih ta izvaja vsak dan, in dodal, da tovrstna dejanja le krepijo pripravljenost Ukrajincev za obrambo. Ponovna vzpostavitev normalnih odnosov z Rusijo po njegovi oceni ni več mogoče.
"Vsak dan plačujemo grozljivo ceno, vsak dan izgubimo 100 vojakov, 500 pa jih je ranjenih," je zatrdil Stefančuk in ob tem zbrane opozoril, da ta številka ne vključuje ranjenih ali ubitih civilistov.
Rusija po njegovi oceni ne napada le Ukrajine, temveč s tem tudi EU oziroma "civilizirano Evropo", pa čeprav brez strelnega orožja.
Po navedbah Stefančuka njegovi sodržavljani niso pripravljeni popustiti, sam pa je prepričan, da bo Ukrajini uspelo, saj se "demokracija ne more ubraniti s predajo", temveč se lahko s trdno obrambo le okrepi, navaja EFE.
13.22 Iz Lisičanska evakuiranih še 70 ljudi, tam je pravi pekel
Še 70 ljudi je bilo evakuiranih iz Lisičanska in okoliških naselij, je povedal Sergij Hajdaj, regionalni guverner Luganska.
Hajdaj je razmere v regiji, ki je pod močnim topniškim napadom Rusov, označil za "pravi pekel". Navedel je, da je zelo tvegano evakuirati stanovalce. "Bežijo z vozili, vendar le ponoči," je dejal.
"Obstreljevanje je tako močno, da ljudje ne morejo več stati v zavetiščih," je še povedal.
11.40 Eksplozije odmevajo v okupiranem Hersonu
V ukrajinskem mestu Herson, ki so ga zasedle ruske sile, se slišijo eksplozije, piše Kyiy Independent.
⚡️Explosions reported in occupied Kherson.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) June 14, 2022
According to Suspilne news reporters, explosions were heard in the occupied city of Kherson on June 14.
11.17 Rusija: Obstreljeno je bilo rusko mesto na meji z Ukrajino
V obstreljevanju ruskega mesta v regiji Brjansk na meji z Ukrajino so bile danes poškodovane štiri osebe, je povedal regionalni guverner.
Incident se je zgodil v mestu Klinci, približno 50 kilometrov od ukrajinske meje. "Po predhodnih informacijah je bilo poškodovanih več hiš, ranjene so bile tudi štiri osebe," je zapisal guverner Aleksander Bogomaz.
🧵#RUSSIA: A military base/munitions depot is on fire in Klintsy, #Bryansk - 50km from the border with #Ukraine. Multiple large explosions. Eyewitness stories vary - 1) Helicopter attack 2) Sound of attempted rocket launch from the location followed by explosions. 🔥 pic.twitter.com/tdG6HLjP4E
— Igor Sushko (@igorsushko) June 14, 2022
8.30 Zelenski obljubil vrnitev Krima: Povejte jim, da bo ukrajinska vojska zagotovo prišla
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rojakom obljubil, da bo vrnil polotok Krim, ki si ga je priključila Rusija.
"Ukrajinska zastava se bo znova dvignila nad Jalto in Sudak, nad Džankoj in Jevpatorijo," je dejal Zelenski v videosporočilu, objavljenem v ponedeljek zvečer v Kijevu. "Seveda bomo osvobodili naš Krim."
Ruska vojska je črnomorski polotok zasedla leta 2014. Po tem je bil izveden mednarodno nepriznan referendum in Krim je bil priključen Rusiji.
Zelenski se je vedno zavzemal za vrnitev polotoka, vendar si ga je le redko zastavljal kot vojni cilj.
Predsednik je ukrajinske državljane pozval, naj ostanejo v stiku z deli države, kot sta Doneck in regija Harkov, ki ju je zasedla Rusija. Trdi, da bodo ta območja v prihodnosti osvobojena. "Povejte jim, da bo ukrajinska vojska zagotovo prišla!" je bil jasen Zelenski.
8.28 Število polj v Ukrajini se je zmanjšalo za četrtino
Število njiv v Ukrajini se je od začetka ruske invazije zmanjšalo za četrtino, je v ponedeljek novinarjem v Kijevu povedal namestnik ministra za kmetijstvo Taras Visocki.
Visocki je napovedal, da bo žetev dovolj za domače potrebe, še posebej, ker so se te zmanjšale, saj so številni pobegnili pred vojno v Ukrajini.
Ne samo da boj vpliva na kmetijstvo v državi, ampak vpliva tudi na izvoz, saj ga Rusi blokirajo, kar vodi v zmanjšano setev pridelkov, namenjenih za izvoz, je dejal.
Po njegovih besedah se kmetje zatekajo k manj zahtevnim pridelkom, kot je soja. Površine soje so kljub vojni ostale skoraj nespremenjene.
Medtem ko je pridelava koruze od leta 2021 padla s 5,5 milijona hektarjev na 4,6 milijona hektarjev, je dejal.
8.13 Zelenski poziva k novim dobavam modernega orožja
Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo bitka za Donbas v zgodovino zapisana "kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi". Po dozdajšnjih poročilih ukrajinska vojska dnevno beleži med 100 in 300 smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je ob tem ponovil svoje prepričanje, da lahko ukrajinska vojska ponovno osvoji izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je 44-letni predsednik obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014.
"Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo," je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic.
7.24 Ruska mina je ubila njegovo mamo
Med patruljo v gozdu v regiji Herson so ukrajinski vojaki našli ranjenega srninega mladička. Njegova mati je bila ubita v eksploziji ruske mine. Mladičku so pomagali vojaški zdravniki.
An exhausted roe fawn was rescued by Kryvyi Rih @TDF_UA during a patrol in a forest in the Kherson region. Its mother was killed by a russian landmine explosion. Military medics helped the animal.
— Defence of Ukraine (@DefenceU) June 13, 2022
Photo by Max Trach pic.twitter.com/42Rt5vigeb
6.33 Severodoneck je odrezan, vsi mostovi so neprehodni
Po zadnjih informacijah, ki jih je danes zjutraj objavil Reuters, so Rusi prekinili vse poti iz Severodonecka.
Sergej Hajdaj, guverner regije Lugansk, ki vključuje Severodoneck, je dejal, da so Rusi uničili dva od treh mostov, ki povezujejo mesto z Lisičanskom, tretji pa je star in nevaren. "Zdaj je žal popolnoma nemogoče vstopiti v mesto ali pa tja kaj dostaviti," je dejal in dodal: "Evakuacija je nemogoča."
Ocenil je, da je okoli 70 odstotkov Severodonecka v ruskih rokah, in dodal, da so razmere za ukrajinske vojake "težke, a pod nadzorom".
6.24 V Litvi bodo kupili francoske havbice
Litva je ob robu obrambnega sejma Eurosatory podpisala pismo o nameri za nabavo 18 francoskih samohodnih havbic caesar.
"Litva bo kupila 18 havbic caesar mark II," je v tvitu, ki ga spremlja fotografija, na kateri s francoskim kolegom Sebastienom Lecornujem podpisuje pismo o nameri, dejal litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas.
🇱🇹 will buy 18 Caesar MarktII howitzers from 🇫🇷. Today me and my colleague DefMin of 🇫🇷 @SebLecornu signed a letter of intent for acquisition of the systems. They will significantly strengthen @LTU_Army defence capabilities. ✅ It is the largest acquisition project of 🇱🇹 with 🇫🇷. pic.twitter.com/wHNHCl3gEW
— Arvydas Anušauskas (@a_anusauskas) June 13, 2022
"Havbice bodo bistveno okrepile zmogljivosti litovske vojske," je dodal in poudaril, da je to "največji prevzemni projekt", o katerem so se kdaj dogovorili s Francijo.
Odločitev je bila sprejeta po tem, ko se je baltska država, članica EU in Nata, odločila, da bo svoj obrambni proračun za leto 2022 povečala za 300 milijonov evrov in ga dvignila na 1,5 milijarde zaradi ruske invazije na Ukrajino.
6.21 Inštitut za preučevanje vojne: Rusija izvaja neuspešne operacije v Donbasu
Z ameriškega inštituta za preučevanje vojne so13. junija sporočili, da so ruske sile izvedle neuspešne napade v bližini mest Popasna, Bahmut, Izjum in Slavjansk.
6.18 Ukrajinci: Uničili smo rusko skladišče goriva in streliva na vzhodu Ukrajine
Ukrajinska vojska je uničila skladišče goriva in dve skladišči streliva na vzhodu Ukrajine.
Iz vzhodnega operativnega poveljstva Ukrajine so 13. junija sporočili, da so ubili 48 ruskih vojakov ter uničili njihovo brezpilotno letalo, dva topniška traktorja, bojno vozilo pehote, dva minometa in vojaško opremo.
81