Ukrajina objavila seznam orožja, ki ga potrebuje, da konča vojno

21.08 Slike iz Mariupola: Prodajajo vse, da bi preživeli

Ukrajinski novinar je sporočil, da ljudje v Mariupolu prodajajo vse, kar imajo, za preživetje. Objavil je fotografije separeja, na katerem prodajajo ličila, skodelice, slušalke in čevlje.

Mariupol, najbolj uničeno ukrajinsko mesto, je že dolgo pod rusko okupacijo. Njegovi prebivalci so med obleganjem utrpeli pomanjkanje hrane, tekoče vode in zdravil. Mesto je zdaj ogroženo in zavzeto.

Ena izmed skodelic nosi napis: "Za najboljšo učiteljico ukrajinščine in literature." Kot pa so zapisali nekateri, tovrstnih zapisov pod rusko okupacijo ne bo več, niti ne učnih ur ukrajinščine, saj ukrajinski učitelji pod rusko okupacijo tvegajo svoja življenja.

People selling everything they have to survive in Mariupol, destroyed by Russians. An inscription on a mug says 'For the best teacher of Ukrainian language and literature'. Under Russian occupation, there won't be such classes and teachers of Ukrainian risk persecution https://t.co/ZogjwSYMy3

— Olga Tokariuk (@olgatokariuk) June 13, 2022

Стихийный рынок Мариуполя, где люди продают все, что у них осталось, чтобы выжить pic.twitter.com/0c2ZO4c4KC

— Денис Казанський (@den_kazansky) June 12, 2022

21.00 Ukrajina od Zahoda želi težko topništvo

Svetovalec ukrajinskega predsednika je na Twitterju sporočil, da Ukrajina od Zahoda zahteva povečanje oskrbe s težkim topništvom. Iščejo 1000 havbic, 500 tankov in 300 raketnih izstrelkov.

20.50 Ukrajinci zanikajo padec Severodonecka

Poleg objave, da so bili porušeni vsi trije mostovi do Severodonecka, da vozila ne morejo več prečkati reke in da zdaj ni načina, da bi humanitarna pomoč dosegla mesto, je ukrajinski regionalni guverner Luganska Sergij Hajdaj zanikal, da je Severodoneck padel.

Dejal je, da ruska vojska res nadzira večino mesta in da je to od 70 do 80 odstotkov mesta, vendar je zanikal trditve samorazglašene Luganske ljudske republike (LPR), da je Severodoneck padel, rekoč, da to ni res.

"Del mesta še vedno nadzorujejo ukrajinski branilci. Če bi imeli popoln nadzor nad mestom, ruski vojaki tam ne bi umrli," je dejal Hajdaj.

20.47 Poljaki so se po mnenju premierja v primeru ruskega napada pripravljeni boriti

Poljsko ljudstvo se je v primeru ruskega napada pripravljeno upreti in braniti svojo domovino, je danes ob odprtju športnega strelišča v mestu Myszkow na jugu Poljske dejal poljski premier Mateusz Morawiecki. Poudaril je, da je vojna v Ukrajini vsem pokazala, da svoboda ni samoumevna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Foto: STA ,

"Če bo Rusija kadarkoli razmišljala o napadu na Poljsko, mora vedeti, da je na Poljskem 40 milijonov ljudi, ki so pripravljeni vzeti orožje v roke in braniti svojo domovino," je dejal Morawiecki.

Poudaril je, da je bila tudi Poljska stoletja pod ruskim škornjem. "Nočemo se vrniti k tej nesvobodi. Zavračamo njihov kolonializem in imperializem," je še dodal. Napovedal je, da bo Poljska v ta namen okrepila svojo vojsko in vlagala v nove oborožitvene sisteme.

Po podatkih osrednjega statističnega urada GUS ima Poljska sicer trenutno nekaj več kot 38 milijonov prebivalcev, vendar jih še veliko živi zunaj meja države. Samo v Nemčiji je bilo leta 2021 zabeleženih 871 tisoč oseb s poljskim državljanstvom.

18.45 Vsi mostovi do Severodonecka uničeni

Vsi trije mostovi, ki vodijo do Severodonecka, so uničeni, je sporočil guverner Sergej Hajdaj, poroča BBC.

Recent reports on Telegram backed by other sources declare that the last bridge into Severodonetsk near Syrotyne SE of the city has been destroyed. Fierce fighting still taking place #Severodonetsk #Ukraine #UkraineRussiaWar #Russia #RussiaUkraineConflict pic.twitter.com/6H67rhDnm9

— Geopolitical Hub (@GeopoliticalGu1) June 13, 2022

Čeprav ruske čete niso popolnoma zavzele mesta, ki ostaja središče spopadov med ruskimi in ukrajinskimi vojaki, so zdaj uničeni vsi mostovi, ki vodijo v središče.

Evakuacija prebivalcev in transporta je bila zato nemogoča. Tisti, ki ostajajo v mestu, preživljajo izjemno težke razmere, saj je mesto pod močnim obstreljevanjem, je še povedal.

Map of the situation in #Severodonetsk -#Lysychansk on 12/6/22.
Russian artillery destroyed Proletarsky Bridge connecting Severodonetsk with Lysychansk. The third (Leninsky/Donsodovsky Bridge) is old,was under fire and not suitable for the passage of heavy equipment.#Ukraine️ pic.twitter.com/BvXBckQpci

— Military Advisor (@miladvisor) June 12, 2022

17.37 Velik upad žetve v Ukrajini

Žetev žita v Ukrajini bo letos s 86 milijonov ton lani upadla na približno 48,5 milijona ton, je povedal visoki vladni uradnik. Prvi namestnik kmetijskega ministra Taras Visotski je za Reuters povedal, da se je skupno posejano območje skrčilo za 25 odstotkov. Ukrajina je glavni svetovni pridelovalec žit in oljnih semen, vendar je bil njen izvoz po ruski invaziji močno prizadet.

16.40 Papeža pred potovanjem v Kijev ovira koleno

Papeža Frančiška, ki se je v preteklih dneh srečal z ukrajinsko delegacijo in potrdil svojo pripravljenost na potovanje v Kijev, pri uresničitvi tega ovirajo težave s kolenom, je danes sporočil ukrajinski verski informacijski portal Risu. Papež se sicer s tovrstnimi težavami spopada že dlje časa.

Zdravniki so papežu Frančišku potovanje v Kijev odsvetovali. "Če pa je potovanje v Ukrajino tehnično mogoče, potem si želim priti v Kijev, ne le do ukrajinske meje, kot bi mi nekateri svetovali," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Frančišek.

Papež je že pred dnevi naznanil, da zaradi težav s kolenom ne bo mogel odpotovati v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, kar je sicer načrtoval za začetek julija. Nov datum tega potovanja še ni določen.

"Pri mojih letih ni lahko iti na misijo. Toda vaše molitve in zgled mi dajejo pogum in prepričan sem, da se bom lahko srečal z vsemi ljudmi, ki jih nosim v srcu," je še dejal.

Frančišek bo 3. julija v baziliki svetega Petra daroval mašo s Kongovci. Prav tako je dejal, da bo poskušal obhoditi mašo s kongovsko skupnostjo v Rimu. "To je dan, ko bi moral biti v Kinšasi. Kinšaso bomo pripeljali v Rim," je dejal med avdienco z afriškimi misijonarji, še navaja dpa.

Petinosemdesetletni Frančišek ima sicer že nekaj časa težave z bolečinami v desnem kolenu, zaradi katerih je moral prejšnji mesec na javni prireditvi prvič uporabiti invalidski voziček.

16.17 Rusija po navedbah ukrajinskih virov nadzira več kot 70 odstotkov mesta Severodoneck

Ruske sile zdaj nadzorujejo več kot 70 odstotkov mesta Severodoneck, z zavzetjem upravnega dela mesta pa so skoraj v celoti prevzeli nadzor nad regijo Lugansk, je danes dejal guverner regije Sergej Hajdaj. Načelnik ukrajinske policije je opozoril, da je bilo tekom ruske invazije ubitih več kot 12 tisoč civilistov.

V mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine, kjer še vedno potekajo siloviti spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, naj bi se v kemični tovarni Azot skrivalo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok.

"S pomočjo podpredsednice vlade Irine Vereščuk poskušamo doseči dogovor o evakuacijskem koridorju," je dejal Hajdaj. Hkrati je opozoril, da protibombna zaklonišča v kemični tovarni v Severodonecku niso tako stabilna kot tista v jeklarni Azovstal v mestu Mariupol.

Tudi predstavniki proruskih separatistov so sporočili, da potekajo pogajanja o evakuaciji civilistov z območja kemične tovarne. Po njihovih podatkih je tam ujetih tudi med 300 in 400 ukrajinskih vojakov, kar je Hajdaj večkrat zanikal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vojaški predstavnik samooklicane Ljudske republike Doneck Eduard Basurin je medtem za medije v Donecku dejal, da ukrajinske sile ne morejo več zapustiti Severodonecka, saj naj bi bil uničen zadnji most, ki ga povezuje s sosednjim mestom Lisičansk. Ukrajinske sile je nato pozval, naj se predajo, poroča BBC.

Ob tem je načelnik ukrajinske policije Igor Klimenko po poročanju tiskovne agencije Interfax danes dejal, da je bilo v ruski invaziji na Ukrajino doslej ubitih več kot 12 tisoč civilistov. 75 odstotkov žrtev je bilo moških, dva odstotka otrok, preostalih 23 odstotkov pa je bilo žensk, je dodal. Združeni narodi so sicer doslej uradno zabeležili 4.300 smrtnih žrtev med civilisti.

Klimenko je opozoril še, da do 1.200 trupel, vključno z nekaterimi, ki so jih našli v množičnih grobiščih, še ni bilo identificiranih. "To je dolgotrajen in naporen proces, saj so mnoga trupla v stanju razpadanja in jih ni mogoče identificirati," je poudaril.

15.43 Schallenberg pozval Srbijo k uskladitvi politike z EU glede Ukrajine

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je danes v Beogradu izrazil pričakovanje, da Zahodni Balkan brez vsakega dvoma lahko postane del EU. Poudaril je, da evropska perspektiva ni enosmerna ulica, in pozval Srbijo, da tudi glede vojne v Ukrajini uskladi svojo zunanjo politiko s politiko Unije, poroča Radio Slobodna Evropa.

Foto: AP / Guliverimage

"Države Zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, so v Združenih narodih sprejele jasno stališče o invaziji Rusije na Ukrajino. Pozivam, da se to stališče dosledno izvaja še naprej," je Schallenberg izjavil po srečanju s srbskim zunanjim ministrom Nikolo Selakovićem.

"Srbija ima kot največja država v regiji posebno odgovornost in verjamem, da delimo skupni interes, da se ta vojna čim hitreje konča," je dodal avstrijski zunanji minister, ob tem pa poudaril, da nihče ne more biti samo obstranski opazovalec.

Srbija je na Generalni skupščini Združenih narodov podprla resolucijo, ki je obsodila rusko agresijo na Ukrajino, ni pa se pridružila sankcijam Zahoda proti Moskvi. Na vprašanje avstrijskih medijev, zakaj tega še ni storila, je Selaković odgovoril, da je bila Srbija v 90. letih prejšnjega stoletja dolgo pod mednarodnimi sankcijami in da te nikomur niso prinesle ničesar dobrega.

Srbi po besedah Selakovića menijo tudi, da je bila tedaj oškodovana njihova ozemeljska celovitost. "Zaradi tega ne pričakujte od Srbije, da bo delovala proti tistemu, ki spoštuje našo ozemeljsko celovitost," je dejal in namignil, da Rusija podpira Srbijo pri nepriznavanju neodvisnosti Kosova.

15.37 Rusko sodišče oglobilo Wikipedijo: "Širi dezinformacije o vojni"

Moskovsko sodišče je Wikimedijo kaznovalo s petimi milijoni rubljev (88 tisoč dolarjev) kazni, ker je zavrnilo odstranjevanje informacij iz člankov v ruskem jeziku, za katere meni, da so dezinformacije. Med njimi so "ruska invazija na Ukrajino", "vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino" in "pokol v Buči".

Wikimedia se je pritožila na sodbo sodišča, ki zahteva odstranitev informacij, povezanih z invazijo Rusije na Ukrajino.

Eden redkih preostalih virov informacij v Rusiji

"Ta odločitev pomeni, da izvirne, preverjene informacije o Wikipediji, ki niso v skladu s stališčem ruske vlade, pomenijo deziformacije," je povedal Stephen LaPorte, pomočnik generalnega svetovalca v Fundaciji Wikimediji, poroča Sky News. Wikipedija je eden redkih preostalih glavnih virov informacij v ruskem jeziku za Ruse po zaprtju številnih medijskih hiš v Moskvi.

14.46 V Ukrajini ostaja 1.200 neidentificiranih trupel

"Do 1.200 trupel, vključno z nekaterimi najdenimi v množičnih grobiščih, še ni identificiranih," je po poročanju tiskovne agencije Interfax dejal vodja ukrajinske nacionalne policije Ihor Klimenko. Ta je povedal, da je bil sprožen kazenski postopek v zvezi s smrtjo več kot 12 tisoč ljudi – veliko so jih našli tudi v množičnih grobiščih. Približno 75 odstotkov mrtvih je bilo moških, približno dva odstotka otrok, ostali del pa žensk.

Samo v regiji Kijev je umrlo več kot 1.500 civilistov, 116 trupel pa so našli v enem samem grobu v mestu Buča. "Policisti vsak teden najdejo več trupel," je še dejal. In dodal, da je identifikacija nekaterih trupel dolgotrajna: "To je dolgotrajen proces. Precej naporen, saj je veliko teles v stanju razpadanja."

14.32 Finski predsednik: Rusija uporablja orožje za množično uničenje

Finski predsednik Sauli Niinisto trdi, da tako Rusija kot Ukrajina uporabljata težko orožje, Rusija pa tudi termobarične bombe.

"Ukrajini pošiljamo vse težje orožje. Po drugi strani pa je Rusija začela uporabljati tudi zelo močno orožje, termobarične bombe, ki so pravzaprav orožje za množično uničevanje," je dejal Niinisto. 

Ukrajina in države Nata so Rusijo že prej obtoževale uporabe zelo uničujočih termobaričnih bomb, znanih tudi kot vakuumske bombe.

Amnesty International je tako poročal, da je Rusija v Harkovu uporabila prepovedane kasetne bombe.

Finski predsednik Sauli Niinisto trdi, da Rusi uporabljajo orožje za "množično uničenje". Foto: Reuters

14.16 Rusko sodišče oglobilo Wikipedijo

Moskovsko sodišče je podjetju Wikimedia, ki je odgovorno za projekte Wikipedije, naložilo pet milijonov rubljev (83.191 evrov) globe, ker je zavrnilo odstranitev člankov v ruščini, povezanih z rusko invazijo na Ukrajino. Rusi namreč menijo, da so informacije, ki jih širijo, lažne.

"Ta odločitev pomeni, da so izvirne, preverjene informacije na Wikipediji, ki niso v skladu s stališčem ruske vlade, napačne informacije," je po poročanju Sky News dejal Stephen LaPorte, pomočnik glavnega svetovalca pri Wikimedii.

Wikipedija je za Ruse eden redkih preostalih virov informacij v ruskem jeziku po zaprtju številnih medijev v Moskvi.

We have filed an appeal to challenge a Moscow Court's decision that the Foundation committed an offense by refusing to remove "prohibited" information on @Wikipedia, largely related to the Russian government's invasion of Ukraine. #ForFreeKnowledge (1/6) https://t.co/jzbk6oNr7x pic.twitter.com/eyXi0Izi6J

— Wikimedia Foundation (@Wikimedia) June 13, 2022

12.42 V vojni v Ukrajini ubitih okoli 288 otrok

V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije konec februarja ubitih približno 288 otrok, več kot 527 pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočilo ukrajinsko generalno tožilstvo, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

"Do 13. junija 2022 je ruska oborožena agresija v Ukrajini prizadela več kot 815 otrok. Po podatkih tožilstva za mladoletnike je bilo ubitih 288 otrok, več kot 527 pa jih je bilo ranjenih," je ukrajinsko generalno tožilstvo zapisalo v objavi na Telegramu.

Največ žrtev med otroki je bilo v regiji Doneck, in sicer 218. V regiji Harkov so našteli 166 žrtev, sledijo Kijev (116), Černigov (68), Lugansk (54), Herson (52), Mikolajev (48), Zaporožje (30) in regija Sumi (17).

V vojni je bilo poškodovanih tudi 1.971 izobraževalnih ustanov, od tega jih je bilo 194 popolnoma uničenih.

#stoprussia
Russian armed aggression affects over 815 #children in #Ukrainehttps://t.co/oIgE5O0tpS

— Ukrinform-EN (@Ukrinform_News) June 13, 2022

10.21 Ukrajina objavila seznam orožja, ki ga potrebuje, da konča vojno

Mihajlo Podoljak, eden ključnih svetovalcev ukrajinskega predsednika, je danes na Twitterju objavil seznam orožja, ki ga potrebujejo, da "končno končajo vojno" in iz Ukrajine izženejo ruske sile. Zapisal je: "Neposreden bom. Da končamo vojno, potrebujemo naslednje težko orožje:

• 1.000 havbic kalibra 155 milimetrov,
• 300 MLRS (večcevnih izstrelkov raket),
• 500 tankov,
• 200 oklepnih vozil,
• 1.000 dronov.

Srečanje kontaktne skupine obrambnih ministrov bo 15. junija v Bruslju. Čakamo na odločitev."

Being straightforward – to end the war we need heavy weapons parity:

1000 howitzers caliber 155 mm;
300 MLRS;
500 tanks;
2000 armored vehicles;
1000 drones.

Contact Group of Defense Ministers meeting is held in #Brussels on June 15. We are waiting for a decision.

— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) June 13, 2022

9.58 Putin odpustil namestnico vodje Rosotrudničestva

Ruski predsednik Putin je danes podpisal dokument o odpustitvi Natalije Poklonske s položaja namestnice vodje Zvezne agencije za zadeve Commonwealtha neodvisnih držav, rojake, ki živijo v tujini, in mednarodnega humanitarnega sodelovanja, splošno znane kot Rossotrudničestvo. Leta 2014 je imela kot tožilka ključno vlogo pri aneksiji Krima, bila pa je tudi poslanka državne dume.

⚡️Putin fired Natalia Poklonskaya from her position as deputy head of Rossotrudnichestvo. She played a main role as collaborator during the annexation of #Crimea and served as Prosecutor of the peninsula. pic.twitter.com/QUKeptqANT

— NEXTA (@nexta_tv) June 13, 2022

8.48 Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov nad civilisti

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila vojnih zločinov nad civilisti v mestu Harkov. Tamkajšnji prebivalci naj bi bili od 24. februarja med drugim tarča kasetnih bomb in neselektivnega obstreljevanja, pri čemer je bilo ubitih in poškodovanih več sto civilistov.

Kot navaja AI v poročilu z naslovom Kdorkoli lahko umre v kateremkoli trenutku, so bili prebivalci drugega največjega ukrajinskega mesta od začetka ruske invazije izpostavljeni nenehnim napadom na stanovanjska območja, pri čemer so ruske sile uporabljale tako kasetne bombe kot nevodene rakete in topniško strelivo.

Takšno ravnanje so avtorji poročila označili za vojne zločine, pri čemer so zapisali, da gre morda celo za primere namernega ciljanja na civiliste, saj naj bi napadalci vedeli za število žrtev, ki jih povzročajo med prebivalci Harkova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Amnesty International je našel dokaze, da je ruska vojska uporabljala kasetne bombe tipa 9N210 in 9N235, pa tudi kasetne mine. Obe vrsti orožja sta prepovedani z mednarodnimi konvencijami, ki jih Rusija sicer ni podpisala.

Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na uporabo kasetnih bomb, pri čemer so dodali, da naj bi te uporabljala tudi Ukrajina, ki prav tako ni podpisnica konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.

Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu spopadov.

Kasetne mine kombinirajo "najhujše značilnosti kasetnega streliva in protipehotnih mi", so še zapisali pri AI.

Dvomesečno obstreljevanje mesta, ki se je v veliki meri končalo z umikom ruske vojske iz okolice Harkova, je mestu, ki je pred vojno štelo 1,5 milijona prebivalcev, prineslo množično uničenje.

"Ljudje so bili ubiti v svojih domovih in na ulicah, igriščih in pokopališčih, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč ali kupovali hrano in zdravila," je obseg tragedije opisala predstavnica AI Donatella Rovera.

AI je za potrebe poročila opravil preiskave v zvezi z 41 ruskimi napadi, ki so ubili vsaj 62 ljudi in jih 196 poškodovali. V dveh tednih v aprilu in maju so opravili 160 pogovorov s preživelimi, sorodniki žrtev, očividci in zdravniki.

8.28 V kemični tovarni v Severodonecku ujetih 500 civilistov, od tega 40 otrok

Rusija je zasedla večino severnega Donecka, a ukrajinski branilci še vedno nadzorujejo industrijsko območje mesta in kemično tovarno Azot, v kateri je skritih okoli 500 ljudi.

"V tovarni Azot v Severodonecku je nameščenih približno 500 civilistov, od tega 40 otrok," je dejal guverner Luganska Sergej Hajdaj. 

Toda Rusi počasi uničujejo vse poti, ki omogočajo odhod iz mesta. Od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck in Lisičansk, sta bila dva uničena, tretji pa je v zelo slabem stanju.

6.57 "Če bo uničen še tretji most, bo Severodoneck odrezan"

Guverner vzhodne regije Lugansk Sergej Hajdaj je sporočil, da so ruske sile uničile dva mostova proti Severodonecku, mestu, za katero že tedne potekajo hudi boji.

"Tretji most je star in v kritičnem stanju, tovornjaki ga ne morejo prečkati zaradi velike nevarnosti porušitve. Če bo uničena tudi ta trasa, bo Severodoneck odrezan," je zapisal Hajdaj.

Two bridges on the approach to #Severodonetsk have been destroyed by russian forces. The third bridge was under constant fire today.
It is old and in a critical state, trucks can’t use it due to the high risk of collapse. If this route is destroyed, Severodonetsk will be cut off pic.twitter.com/FilR13VVO0

— Serhiy Hayday (@serhey_hayday) June 12, 2022

6.44 "Vojna je dvignila napetosti med jedrskimi silami"

Ruska invazija na Ukrajino in podpora Zahoda Ukrajini sta povečali napetosti med devetimi državami, oboroženimi z jedrskim orožjem, ugotavlja raziskovalec iz Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI).

Število kosov jedrskega orožja se je med januarjem 2021 in januarjem 2022 nekoliko zmanjšalo, a švedski strokovnjak navaja, da bi to število, če ne bodo ukrepali, lahko začelo naraščati. 

"To je zelo skrb vzbujajoč trend," je dodal

Rusija ima največji jedrski arzenal na svetu s skupno 5.977 jedrskimi bojnimi glavami, kar je 550 več kot ZDA. Ti dve državi imata več kot 90 odstotkov svetovnega jedrskega arzenala, na tem področju pa je močna tudi Kitajska. 

SIPRI je sporočil, da se je število jedrskih bojnih glav od januarja 2022 do januarja 2021 po vsem svetu zmanjšalo s 13.080 na 12.705. 

6.09 Rusi so napadli termoelektrarno v Donecku

Ruske sile so napadle ukrajinsko termoelektrarno Vuhledar v Donecku, poročajo ukrajinski mediji.

Posnetek prikazuje oblake črnega dima, ki se dvigajo iz elektrarne, ene najvišjih zgradb v Ukrajini.

Russian forces attack Vuhledar Thermal Power Plant

An administrative building on its territory has been destroyed amid fierce fighting - Novosti Donbassa https://t.co/jxGtcSoWu9
📽️ by https://t.co/XHdmQeH8Eg pic.twitter.com/2JHFz24VSl

— Euromaidan Press (@EuromaidanPress) June 12, 2022

Tovarno nadzoruje ukrajinska vojska. Ruske sile zasedajo mesto Svitlodarsk, približno pet kilometrov od tovarne.

6.04 Zelenski: To je teror, samo teror

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem videonagovoru povedal, da je po ruskem raketnem napadu v regiji Ternopil deset ljudi še vedno v bolnišnici, med njimi tudi 12-letna deklica.

Napad v regiji Ternopil Foto: Reuters "V tem napadu, kot v veliki večini drugih ruskih napadov, ni bilo nobenega taktičnega ali strateškega smisla. To je teror, samo teror," je dejal Zelenski.

Ponovil je poziv ukrajinskim partnerjem, naj državi zagotovijo sodobne sisteme protiraketne obrambe.

"Dobava tovrstnih sistemov je bila mogoča letos, lani in še prej. Smo jih dobili? Ne. Ali jih potrebujemo? To so življenja, ki bi jih bilo mogoče rešiti, to so tragedije, ki bi jih bilo mogoče preprečiti," je sklenil ukrajinski predsednik.

Novice Mož, ki trdi, da je spoznal tri različne Vladimirje Putine

Novice Spopadi so se sprevrgli v topniško vojno. Rusi napadli dve kemični tovarni.

Novice Tonin o sprevrženi logiki ruske agresije na Ukrajino

Novice Ukrajinskim silam zmanjkuje streliva. Von der Leynova v Kijevu. #vŽivo