Sreda, 14. 8. 2024, 7.30
2 uri, 44 minut
ZDA odobrile prodajo bojnih letal Izraelu v vrednosti 20 milijard dolarjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Prva letala iz svežnja bo Izrael prejel šele leta 2029, poleg njih pa bo dobil še pripadajočo opremo, vključno z radarjem.
ZDA so v torek odobrile prodajo 50 novih bojnih letal Izraelu. Skupna vrednost posla, ki vključuje tudi dobavo raket, streliva in vojaških vozil, znaša 20 milijard dolarjev. Vlada predsednika Joeja Bidna tako nadaljuje s politiko neomajne podpore Izraelu v času, ko ta izvaja uničujočo ofenzivo v Gazi.
Po desetih mesecih vojne v Gazi in skoraj 40.000 potrjenih žrtev izraelskih napadov je nemalo zagovornikov človekovih pravic zaman upalo, da se bodo ZDA vzdržale nadaljnje podpore Izraelu.
State Department je v torek kongres seznanil z odločitvijo, da so odobrili prodajo 50 bojnih letal tipa f-15 Izraelu v vrednosti 18,82 milijarde dolarjev. Izraelska vojska bo ob tem prejela še 33.000 kosov streliva za tanke, do 50.000 kosov topniškega streliva, napredne letalske rakete in transportna vojaška vozila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skupna vrednost posla znaša 20 milijard dolarjev (18,2 milijarde evrov).
Prva letala iz svežnja bo Izrael prejel šele leta 2029, poleg njih pa bo dobil še pripadajočo opremo, vključno z radarjem. "Za nacionalni interes ZDA je ključnega pomena, da Izraelu pomagamo razviti in ohraniti močno samoobrambno zmogljivost," je v izjavi zapisal State Department.
Prodajo orožja bi kongres lahko blokiral
Ameriški kongres sicer teoretično lahko blokira prodajo orožja, a je to glede na stališča kongresnikov malo verjetno, obenem pa gre za zapleten postopek.
Številni zagovorniki človekovih pravic in tudi nekateri bolj levo usmerjeni člani Bidnove Demokratske stranke so upali, da bo odhajajoči predsednik izkoristil svoj vpliv na Izrael, da bi omejil ali ustavil vojno v Gazi.
Nov orožarski posel nakazuje, da za kaj takega v Washingtonu ni resnega interesa. Tudi v luči aktualnih groženj Irana ZDA potrjujejo svojo zavezanost obrambi Izraela z okrepljeno prisotnostjo mornarice v regiji.
Zavezanost nadaljnji podpori Izraelu so izrazili tudi v taboru podpredsednice in kandidatke demokratov na novembrskih predsedniških volitvah Kamale Harris.
Žbogar obsodil pokol v Gazi in Hamas obtožil žrtvovanja Palestincev
Slovenija odločno obsoja sobotni izraelski napad na šolo v mestu Gaza, je na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki ga je ob podpori Slovenije zahtevala Alžirija, povedal veleposlanik Samuel Žbogar. Obenem je gibanje Hamas obtožil skrivanja za civilisti in žrtvovanja palestinskih sodržavljanov.
V izraelskem napadu na šolo, kamor so se zatekli razseljeni palestinski civilisti, je bilo v soboto ubitih približno sto ljudi. To je zadnji v nizu izraelskih napadov na šole, ki od oktobra lani služijo kot zatočišča za prebivalce razdejane enklave.
Samuel Žbogar je dejal, da je Slovenija zgrožena zaradi vrste vojaških napadov na šole, a pred tem obsodil v Gazi vladajoče gibanje Hamas, ki da se "vgrajuje med civilno prebivalstvo v civilno infrastrukturo".
"Hamas mora prenehati žrtvovati svoje palestinske sodržavljane in jih izpostavljati smrtni nevarnosti," je dejal veleposlanik več kot deset mesecev po začetku ofenzive, v kateri je izraelska vojska ubila najmanj 39.929 ljudi.
Podobnega mnenja kot Žbogar je bila ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield, ki je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročil o civilnih žrtvah napada, vendar dodala, da se pripadniki Hamasa še naprej zbirajo in delujejo v šolah brez oziranja na varnost civilistov.
"Izrael ima pravico preganjati Hamas. Izrael ima pravico, da se odzove na grožnje. Pomembno pa je, kako to stori. Večkrat in dosledno smo povedali, da mora Izrael sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode za civiliste," je dejala.
Izraelska vojska je v ponedeljek po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavila posodobljen dokument z imeni in drugimi podatki o 31 domnevnih borcih Hamasa, ki naj bi bili ubiti v napadu. Izrael redno cilja civilne tarče s pojasnilom, da se tam skrivajo pripadniki Hamasa.
S posledicami sobotnega raketnega napada je Varnostni svet seznanila direktorica oddelka za financiranje in partnerstva v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Lisa Doughten.
"Ali lahko Varnostni svet otrokom, prebivalcem Gaze in vsem, ki jih je prizadela ta vojna, pogleda v oči, kot morajo to vsak dan storiti humanitarni delavci, in priseže, da za konec njihovega trpljenja ne bo ostal kamen na kamnu?" je dejala. Napad je označila za enega najhujših od 4. julija letos.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo pa je povedala, da je napad ponovno opozoril na obupno potrebo po prekinitvi ognja, osvoboditvi talcev in povečanju humanitarne pomoči.
Žbogar: Novinar me je vprašal, koliko informativnih sestankov še potrebujemo
Žbogar je na zasedanju izrazil tudi resno zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi napetosti še bolj ušle izpod nadzora in prerasle v širši regionalni konflikt z uničujočimi posledicami zunaj Gaze.
"Vse akterje v regiji pozivamo k čim večji zadržanosti, da bi preprečili, da bi šli po poti, po kateri ni vrnitve. Nujno se je treba vzdržati nadaljnjih napadov in grozeče retorike," je dejal in pozval k premirju v Gazi.
"Včeraj me je novinar vprašal, koliko informativnih sestankov še potrebuje Varnostni svet, da bo začel spreminjati razmere v Gazi. Sprejeli smo štiri resolucije, vendar nikoli nismo spremljali njihovega izvajanja. Čas za ukrepanje je zdaj," je poudaril.
