Torek, 13. 8. 2024, 21.29
2 meseca, 2 tedna
Izraelski minister Ben-Gvir vdrl v kompleks mošeje Al Aksa, ogrožena so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi
Iran zavrača pozive k umiku groženj: odvrnil jih bi le dogovor o prekinitvi ognja v Gazi
Iran je zavrnil poziv zahodnih voditeljev k umiku grožnje s povračilnim napadom na Izrael. Po navedbah treh visokih iranskih predstavnikov bi jih od povračilnega napada odvrnil le dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, poroča Reuters. Izjava o umiku groženj, ki so jo v ponedeljek skupaj podali voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, je po prepričanju Teherana v nasprotju z načeli in pravili mednarodnega prava ter pomeni javno in praktično podporo Izraelu. Medtem je izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir skupaj z množico ljudi vdrl v kompleks mošeje Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu, kar lahko ogrozi pogajanja o prekinitvi ognja.
Po desetih mesecih vojne je Izrael na poziv ameriških, egiptovskih in katarskih posrednikov privolil v nadaljevanje pogovorov za prekinitev ognja in izpustitev talcev, ki naj bi v četrtek potekali v Egiptu ali Katarju.
Neuspeh pogajanj o Gazi bo privedel do iranskega maščevanja
Teheran bo skupaj z zavezniki, kot je Hezbolah, izvedel neposreden napad, če pogajanja ne bodo uspela ali če bo menil, da Izrael zavlačuje pogajanja, je dejal neimenovani visoki iranski predstavnik.
Pogajanja je dodatno ogrozil incident, ki se je zgodil po izjavi Teherana. Približno 2000 Izraelcev, med njimi tudi minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, je vdrlo v kompleks mošeje Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so praznovali judovski praznik tiša beav.
"Dosegli smo pomemben napredek pri vzpostavljanju izraelske suverenosti na tem območju. Naša politika je dovoliti judovsko molitev," je povedal. Prav tako je nasprotoval pogajanjem o prekinitvi ognja v Gazi s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.
Vdor Izraelcev je med prvimi obsodil tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ga označil za nevarno provokacijo in posvaril pred posledicami. "Zahtevamo, da ameriška administracija nemudoma posreduje in prisili okupacijsko vlado, da ustavi te provokacije proti svetim verskim krajem," je še dodal.
ZDA so opozorile, da ravnanje ministra škodi pogajanjem o prekinitvi ognja v Gazi. "To ni samo nesprejemljivo, ampak tudi zmanjšuje pomen trenutka, za katerega menimo, da je ključnega pomena, saj si prizadevamo, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja," je povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Vedant Patel.
Kompleks mošeje Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu je tretji najsvetejši kraj za muslimane in simbol palestinske nacionalne identitete, hkrati pa je tudi najsvetejši kraj za Jude, saj je na Tempeljskem griču, kot ga imenujejo, stal njihov starodavni tempelj, ki so ga leta 70 porušili Rimljani.
Judje in drugi nemuslimani sicer lahko obiščejo kompleks Al Aksa v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu, vendar tam ne smejo moliti. V zadnjih letih te omejitve vse pogosteje kršijo judovski nacionalisti, kakršen je Ben Gvir, kar je večkrat povzročilo nasilne odzive Palestincev.
Ponedeljkova izjava, pod katero so se podpisali nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, kliče k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Iran in njegove zaveznike poziva, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila priložnost za premirje v Gazi.
Besedilo kratke izjave zahodnih voditeljev ne omenja Izraela, ki je v zadnjih desetih mesecih v Palestini ubil več kot 40 tisoč ljudi. To je poudarilo tudi iransko zunanje ministrstvo, ki izpostavlja, da Berlin, Pariz in London "niso izrazili nasprotovanja mednarodnim zločinom sionističnega režima", a hkrati Iran pozivajo, naj ne ukrepa proti kršitvam njegove suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Takšni prošnji po prepričanju Teherana "primanjkuje politične logike", je v nasprotju z načeli in pravili mednarodnega prava ter pomeni javno in praktično podporo Izraelu.
Iran Izraelu grozi s povračilnim napadom zaradi umora političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije v Teheranu. Izrael odgovornosti za ta napad sicer ni prevzel.
ZDA menijo, da bi lahko Iran "vrsto obsežnih napadov" na Izrael izvedel še ta teden, je v ponedeljek dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
Zaradi napetih razmer na Bližnjem vzhodu Washington tam krepi vojaško prisotnost. Na območje so ZDA napotile letalonosilko USS Abraham Lincoln in podmornico USS Georgia.
Izrael v senci iranskih groženj nemoteno napada Gazo
Medtem izraelska vojska v senci iranskih groženj nemoteno nadaljuje smrtonosne operacije v Palestini. V novem napadu na Han Junis je bilo v ponedeljek ubitih najmanj deset civilistov, v istem večeru pa so okupacijske sile ubile še enega Palestinca na zasedenem Zahodnem bregu. Iz Gaze tudi danes prihajajo poročila o ubitih in ranjenih.
V ponedeljkovih racijah na severu Zahodnega brega so medtem izraelske sile ubile 18-letnega Palestinca, za katerega trdijo, da je pred tem streljal na izraelskega civilista in ga ranil.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, izraelske okupacijske oblasti sicer svojim civilistom onemogočajo dostop na območje incidenta.
V desetih mesecih vojne so izraelske sile v Palestini ubile več kot 40.000 ljudi. Dejansko število žrtev je ob tisočih pogrešanih v Gazi verjetno še bistveno višje.
Hamas proti Tel Avivu izstrelil dve raketi
Oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, brigade Ezedin al Kasam, je danes sporočilo, da so proti Tel Avivu izstrelili dve raketi M90. Izraelska vojska je napad potrdila in pojasnila, da je en izstrelek končal v morju, drugi pa ni vstopil na območje Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Brigade so z dvema raketama M90 bombardirale mesto Tel Aviv in njegova predmestja kot odgovor na sionistične poboje nad civilisti in namerno razseljevanje naših ljudi," so v izjavi zapisale brigade Ezedin al Kasam.
Napad je potrdila tudi izraelska vojska, ki pojasnjuje, da je eden od izstrelkov padel v morje. Drugi izstrelek pa ni vstopil na ozemlje Izraela. Po poročanju lokalnih medijev je bilo v Tel Avivu slišati eksplozije, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Do napada je prišlo v času vse večjih napetosti na Bližnjem vzhodu po uboju političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije in enega najvišjih poveljnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra.