Torek, 8. 10. 2024, 20.31
1 mesec
Generalni sekretar Nata svari pred najhujšo zimo za Ukrajino od začetka vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
Z zavzetjem Torecka bi bili Rusi bliže zavzetju regije Donbas.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes v Bruslju opozoril, da Ukrajino verjetno čaka najhujša zima od februarja 2022, ko se je v državi začela ruska invazija. Članice zavezništva je pozval, naj okrepijo svojo podporo Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Natova misija varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU) je misija, s katero Nato vstopa v vojni konflikt, pa je danes v Tivtu ocenil hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Rutte je ob tem napovedal, da se bo zaradi obsežnih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo na prihodnjem srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v nemškem Ramsteinu zavzel za več vojaške pomoči Ukrajini.
"Nato mora in bo storil več za pomoč Ukrajini," je dejal. Ob tem je članice zavezništva pozval, naj še povečajo svoje obrambne izdatke, saj dva odstotka bruto domačega proizvoda po njegovi oceni očitno ne bosta zadostovala za dosego ciljev glede vojaške zmogljivosti.
Rutte, ki je položaj generalnega sekretarja Nata prevzel 1. oktobra, je priznal, da so razmere na bojišču težke, a poudaril, da ruska vojska za napredek, ki ga v zadnjem času dosega zlasti v regiji Doneck, plačuje visoko ceno - vsak dan več kot tisoč mrtvih ali ranjenih.
"Ukrajinci potrebujejo našo nadaljnjo podporo, to je popolnoma jasno. Potrebujejo jo zdaj in pozneje," je poudaril in pozdravil srečanje v ameriškem vojaškem oporišču v Ramsteinu, predvideno za soboto. Ameriški predsednik Joe Biden je namreč za soboto sklical srečanje držav, ki zagotavljajo vojaško pomoč Ukrajini, a je pot v Nemčijo danes preložil zaradi orkana Milton, ki grozi ameriški zvezni državi Florida.
Natova misija varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU) je misija, s katero Nato vstopa v vojni konflikt, je danes v Tivtu ocenil hrvaški predsednik Zoran Milanović. Ponovil je, da ne bo privolil v sodelovanje pripadnikov hrvaške vojske v tej misiji, ter se zavzel za diplomatsko reševanje konflikta v Ukrajini.
Milanović je tudi prepričan, da bodo hrvaški vojaki, če se Hrvaška pridruži misiji, odšli v Ukrajino. Hrvaška vlada medtem trdi, da tja v okviru misije ne bo odšel niti en vojak, "zagotovo pa ne hrvaški", temveč da bodo usposabljanja potekala v Nemčiji. "Vojna je od prvega dne šla v neželeno in katastrofalno smer za Ukrajino. Pol milijona ljudi je bilo pobitih in pohabljenih, in kaj je potrebno zdaj? Da se jih pobije in pohabi še 50.000?" je danes še izjavil Milanović.
Opozoril je, da je država uničena, in dodal, da je konflikt treba rešiti po diplomatski poti. Izpostavil je tudi, da do Moskve čuti samo prezir, a opozoril, da gre za jedrsko silo.
Po hrvaški ustavi vladne odločitve, h katerim mora predsednik republike dati predhodno soglasje, sprejema hrvaški sabor z večino glasov vseh poslancev. Če predsednik republike soglasje odreče, lahko sabor takšne odločitve sprejme le z dvotretjinsko večino.
NSATU je posebno Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenje njenih vojakov. Voditelji so pobudo ustanovili s ciljem zagotoviti, da bo pomoč Kijevu bolj predvidljiva, vzdržna in usklajena, dogovor o njej pa so članice zveze sprejele na vrhu Nata julija v Washingtonu.
Rusi zavzemajo vas za vasjo: vdrli so v mesto, ki je od leta 2014 na prvi bojni črti
Rusija, ki nadzoruje malo manj kot petino ozemlja Ukrajine, od avgusta napreduje proti Torecku in s pehoto, podprto s povečano uporabo zelo uničujočih vodenih bomb, zavzema vas za vasjo.
🇺🇦 Toreck. pic.twitter.com/c8IaGM2rMN
— JR2 (@JanR210) August 29, 2024
Za Ukrajino je Toreck že deset let mesto na prvi liniji, saj je blizu ukrajinskega ozemlja, ki so ga leta 2014 zavzeli separatisti, ki jih podpira Rusija.
"Razmere so nestabilne, spopadi potekajo dobesedno na vsakem vhodu v mesto," je za ukrajinsko nacionalno televizijo povedala Anastasija Bobovnikova, tiskovna predstavnica operativno-taktične skupine Lugansk.
Putin se je osredotočil na osvajanje Donbasa
Za Moskvo bi zavzetje mesta Toreck, ki je bilo do leta 2016 znano po sovjetskem imenu Dzerzhinsk po ustanovitelju sovjetske tajne policije Felixu Dzerzhinskyju, pomenilo, da je bližje zavzetju regije Donbas.
Ukrajinski vojaški analitiki pravijo, da bi padec Torecka Moskvi omogočil dostop do ključnih logističnih poti, ki povezujejo operativno zaledje kijevskih sil na tem območju z območjem spopadov, vključno z glavno cesto Pokrovsk–Kostjantinovka.
Iz obrambnega ministrstva v Moskvi so kasneje sporočili, da je ruska vojska zavzela še dve naselji v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Šlo naj bi za naselji Zorjane in Zolota Niva jugovzhodno oz. vzhodno od kraja Pokrovsk, logističnega vozlišča ukrajinske vojske na jugovzhodni fronti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi sporočilo, da so ruske sile osvobodile omenjeni naselji in tako nadaljevale napredovanje proti Pokrovsku, v smeri katerega se že dolgo prebijajo.
Moskva izdala nalog za aretacijo dvojice novinarjev RAI, Italija kritična
Rusko sodišče je v ponedeljek izdalo nalog za aretacijo dvojice poročevalcev italijanske radiotelevizije RAI, ki jima očita nezakonit vstop v regijo Kursk, od koder sta avgusta poročala o vdoru ukrajinskih sil. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je ukrep obsodil kot pregon medijske svobode.
Sodišče v regiji Kursk je v ponedeljek izdalo nalog za aretacijo Simoneja Trainija in Stefanie Battistini ter zahtevalo njuno izročitev ruskim oblastem. Poročevalca italijanske radiotelevizije RAI obtožuje, da sta ob poročanju iz regije avgusta nezakonito prestopila državno mejo.
Rusko sodišče je za italijanska novinarja odredilo pridržanje na ruskem ozemlju oz. od trenutka izročitve, ki pa, kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, glede na stanje odnosov med Moskvo in Rimom ni verjetna. Za očitano dejanje je sicer po poročanju ruske tiskovne agencije Tass zagrožena kazen do petih let zapora.
Zaradi enakih očitkov so ruske oblasti kazenske preiskave uvedle še proti več drugim novinarjem, ki so takrat poročali o vdoru ukrajinskih sil v rusko regijo.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je zahtevo ruskih oblasti danes v objavi na omrežju X obsodil in nalog za aretacijo novinarjev RAI označil kot še eno obliko "preganjanja medijske svobode". Dodal je, da bo italijanska vlada vselej branila pravico do neodvisnega informiranja javnosti, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Vlada premierke Giorgie Meloni sicer velja za odločno podpornico Ukrajine v boju proti Rusiji. Napadeni strani pomaga tudi z dobavo orožja.
Moskva je avgusta zaradi poročanja Trainija in Battistini na pogovor že poklicala italijansko veleposlanico v Moskvi.
Svet EU je danes vzpostavil razširjen režim sankcij, ki bo uniji omogočil, da sprejmejo ukrepe proti posameznikom in entitetam iz Rusije, ki spodkopavajo temeljne vrednote, varnost držav članic, njihovo neodvisnost in celovitost. Nov režim je Svet EU sprejel na priporočilo visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella. Kot velja že zdaj, bodo tistim posameznikom in entitetam, podvrženim sankcijam, zamrznili premoženje, jim prepovedali potovanja v unijo ter podjetjem prepovedala poslovanje z njimi. Članice EU so od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja lani potrdile 14 svežnjev sankcij. Zadnjega, ki vključuje prepoved izvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v tretje države, političnim strankam, nevladnim organizacijam in medijem pa prepoveduje prejemanje sredstev od Rusije, so sprejele junija letos.
Članice EU blizu dogovora o posojilu Ukrajini
Madžarsko predsedstvo Sveta EU pričakuje, da bodo države članice v sredo dosegle dogovor o do 35 milijard evrov vrednem posojilu Ukrajini, ki ga je Evropska komisija predlagala pretekli mesec, je danes povedal madžarski finančni minister Mihaly Varga. Po dogovoru v okviru Sveta EU bodo sledila še pogajanja z Evropskim parlamentom.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je danes v Luxembourgu finančnim ministrom članic EU predstavil sveženj predlogov za posojilo Ukrajini v višini do 35 milijard evrov, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila med septembrskim obiskom v Kijevu.
Sveženj med drugim vključuje predlog za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini v višini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Komisija predlaga, da EU v obliki makrofinančne pomoči prispeva do 35 milijard evrov.
Sveženj predlogov pa vključuje še podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij glede zamrznitve ruskega premoženja s šestih mesecev na tri leta. Dogovor skupine G7 namreč predvideva, da bi Ukrajina posojilo odplačevala s prihodki od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij.
Madžarski finančni minister Varga je po današnjem zasedanju napovedal, da namerava madžarsko predsedstvo Sveta EU na sredinem zasedanju stalnih predstavnikov držav članic doseči dogovor o mehanizmu za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini in makrofinančni pomoči Evropske unije.
Z odločanjem o podaljšanju obdobja za obnavljanje sankcij, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic, pa je medtem treba po mnenju Budimpešte počakati na rezultate ameriških volitev v začetku novembra.
"Videti moramo, v katero smer bo šla prihodnja ameriška administracija. V predsedniški kampanji sta glede vojne v Ukrajini dva povsem različna pogleda na rešitev problema. Eden gre v smeri miru, drugi pa v smeri vojne," je povedal Varga.
Gentiloni je medtem dejal, da so drugi ministri v svojih nastopih na zasedanju pozivali k spremembi obdobja za podaljševanje sankcij. Več jih je kot razlog navedlo, da je to pogoj Washingtona za sodelovanje pri posojanju denarja Kijevu.
"Smo v ključnem trenutku, pokazati moramo kolektivno zavezanost EU, pa tudi G7 podpori takojšnjim potrebam Ukrajine," je poudaril. Pričakuje, da bodo s finančnimi ministri članic skupine G7 o tem razpravljali 25. oktobra v Washingtonu.
