Ponedeljek, 7. 3. 2022, 5.28
2 leti, 1 mesec
To so ruske zahteve: "Vojna se lahko konča takoj" #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,60
72
Ruske sile so v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču, na severu in jugu države, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Rusija je danes sicer napovedala prekinitev ognja in odprtje humanitarnih koridorjev za štiri ukrajinska mesta, po katerih bi nekatere civiliste evakuirali v Rusijo in Belorusijo. "To je popolnoma nemoralno," so se na predlog odzvale ukrajinske oblasti. Po tretjem krogu pogajanj med Ukrajino in Rusijo so se ta končala z "majhnimi pozitivnimi premiki" v zvezi z morebitnimi humanitarnimi koridorji.
22.40 Rusija za torek napovedala premirje za čas evakuacije civilistov
22.20 V Černobilu narašča strah med ujetimi delavci
22.10 Po podatkih ZN že preko 1.200 civilnih žrtev
22.00 Zagoreli skladišči nafte v žitomirski regiji
21.55 ZDA: Podpora sankcijam proti Rusiji visoka, narašča podpora Bidnu
21.48 WHO: Napadenih najmanj 16 zdravstvenih ustanov
21.17 Amerika se še ni odločila glede ruske nafte
21.15 ZDA: Rusija za boje v Ukrajini novačila tudi v Siriji
21.05 Zelenski bo nagovoril britanski parlament
20.41 Biden v pogovoru z zavezniki
20.31 Četrti krog pogajanj bo sledil kmalu
20.05 Prebivalce pozivajo: "Ne zapuščajte zaklonišč!"
19.18 Končan tretji krog pogajanj
19.13 Bruselj bo pripravil mnenje o prošnjah Ukrajine, Moldavije in Gruzije za članstvo v EU
18.43 Borrell: V Evropo bi lahko prišlo pet milijonov beguncev iz Ukrajine
18.40 Nekaj ljudem je uspelo pobegniti iz Mariupola
18.30 Najmanj 13 mrtvih v napadu na pekarno
17.44 London z dodatno pomočjo Ukrajini
17.37 Kanada napovedala nove sankcije proti 10 posameznikom, ki so "sokrivi" za "neupravičeno invazijo" na Ukrajino
17.36 Župan Lvova pravi, da zmanjkuje prostora za begunce
17.23 Johnson: V igri je tudi bojkot ruske nafte in plina
17.05 Moskva bi civiliste iz obleganih mest evakuirala v Rusijo, v Kijevu ogorčeni
17.03 Ukrajinska delegacija prispela na nov krog pogajanj z Rusijo
16.42 ZN: V Ukrajini od začetka ruske invazije umrlo več kot 400 civilistov
16.15 IAEA poroča o uničenju ukrajinskega jedrskega laboratorija
15.44 Iz Ukrajine po podatkih ZN zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi
12.37 Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino
12.35 Ruska vojska nadaljuje napade v različnih delih Ukrajine
11.21 V Rusiji v enem dnevu aretirali več kot pet tisoč protivojnih protestnikov
11.16 Na Poljsko prišlo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine
10.00 Ukrajina: Rusi v zadnjih 24 urah ubili vsaj osem ljudi
9.02 Humanitarna pomoč kitajskega Rdečega križa Ukrajini
7.45 Hekerska skupina Anonymous napadla rusko državno televizijo
6.47 Rusija napovedala vzpostavitev humanitarnih koridorjev
6.26 Ukrajinska vojska: Prevzeli smo nadzor nad Čugujevom
2.22 Ruske sile v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje ukrajinskih mest
22.40 Rusija napovedala premirje zaradi evakuacije civilistov
Rusija je sporočila, da bo v torek v več ukrajinskih mestih uveljavila 10-urno premirje zaradi evakuacije civilistov po humanitarnih koridorjih. Gre za mesta Sumi, Harkov, Černihiv in Mariupol, je v izjavi, ki so jo posredovale ruske tiskovne agencije, navedlo rusko obrambno ministrstvo, pristojno za humanitarne operacije v Ukrajini.
22.20 V Černobilu narašča strah
V ukrajinski jedrski elektrarni v Černobilu je že več kot dvanajst dni ujetih preko sto delavcev, ki elektrarne ne morejo zapustiti, potem ko so jo prvi dan invazije zasedle ruske sile. Omejene so tudi njihove zaloge hrane.
22.10 Preko 1.200 civilnih žrtev
Število civilnih žrtev v Ukrajini je po podatkih Združenih narodov preseglo številko 1.200. Številka vključuje najmanj 406 mrtvih in 801 ranjenih civilistov.
22.00 Zagoreli skladišči nafte v žitomirski regiji
Po ruskih zračnih napadih sta zagoreli skladišči nafte v ukrajinskih mestih Žitomir in Černjahovo. Požar so pogasili, o žrtvah ne poročajo.
21.55 ZDA: Podpora sankcijam proti Rusiji visoka, narašča podpora Bidnu
Kar 86 odstotkov Američanov podpira sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, 69 odstotkov jih sankcije podpira, tudi če bodo morali zaradi njih plačevati več za energijo, ugotavlja zadnja javnomnenjska raziskava inštituta Marist in medija PBS. Anketa prav tako ugotavlja, da je javna podpora predsedniku ZDA Joeju Bidnu narasla.
Bidnovo politiko do Ukrajine in Rusije podpira 52 odstotkov Američanov, potem ko jo je še pred malce več kot tednom dni podpiralo le 34 odstotkov Američanov. Zdaj jih 43 odstotkov meni, da je predsednik preveč previden, šest odstotkov jih je mnenja, da je preveč agresiven, 46 odstotkov pa jih meni, da dela ravno to, kar je prav.
Jeza nad Rusijo zaradi napada na Ukrajino in nedavni govor o položaju v državi sta Bidnove številke podpore v javnosti precej dvignila. Pred tednom dni je njegovo delo na splošno odobravalo le 39 odstotkov Američanov, zdaj se je ta delež povzpel na 47 odstotkov.
Bidnov spopad s pandemijo covid-19 medtem podpira 55 odstotkov Američanov, konec februarja jo je le 47 odstotkov. "Pod vodo" pa predsednik še naprej ostaja pri ekonomiji, kjer njegovo politiko odobrava 45 odstotkov Američanov.
V ZDA je sicer običajno, da se ljudje vsaj na začetku vojn poenotijo s predsednikom, ne glede na strankarsko barvo. Kar 58 odstotkov republikancev tako podpira Bidnove sankcije proti Rusiji, čeprav jim bodo te podražile energijo.
Američane spopad v Ukrajini skrbi. 78 odstotkov se jih boji ruskih kibernetskih napadov na ZDA, prav toliko širše vojne v Evropi, 70 odstotkov pa jih skrbi možnost jedrske vojne.
21.48 WHO: Napadenih najmanj 16 zdravstvenih ustanov
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da je bilo od začetka vojne uničenih že vsaj 16 zdravstvenih ustanov, umrlo pa naj bi najmanj devet oseb, 16 je ranjenih, vključno s sedmimi zdravstvenimi delavci.
"Napadi na zdravstvene delavce in ustanove kršijo mednarodno pravo in ogrožajo življenja," so zapisali pri WHO.
21.17 Amerika se še ni odločila o ruski nafti
ZDA se še niso dokončno odločile, ali bodo prepovedale dobavo ruske nafte, so povedali v Beli hiši. Medijska predstavnica Bele hiše Jen Psaki je povedala, da dokončna odločitev o prepovedi in uvozu ruske nafte še ni bila sprejeta, saj pogovori o tem, kako kaznovati Rusijo za napad na Ukrajino, še vedno trajajo.
White House press sec. Jen Psaki: "No decision has been made at this point by the president about a ban on importing oil from Russia, and those discussions are ongoing internally."https://t.co/OICtD2kxqJ pic.twitter.com/8rYQ9edtOD
— ABC News Politics (@ABCPolitics) March 7, 2022
21.15 ZDA: Rusija za boje v Ukrajini novačila tudi v Siriji
Neimenovani obrambni uradnik ZDA je danes novinarjem potrdil, da Rusija ljudi za boje v Ukrajini novači tudi v Siriji. Ruski predsednik Vladimir Putin je po trditvah Ukrajincev nad njihovega predsednika Volodimirja Zelenskega sicer že poslal Čečene, a naj jim bi uspelo atentat preprečiti.
Ameriški obrambni uradnik je danes pravzaprav le potrdil poročanje več ameriških medijev, da Putin "izdaja račun" sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu za dolgoletno podporo Rusije, brez katere se ne bi mogel obdržati na oblasti. Obenem pa je to, če res drži, nov dokaz, da ima Rusija s svojo invazijo v Ukrajini precej večje težave, kot jih je pričakovala, preden je Putin ukazal napad.
Putin je v Ukrajino poslal vseh 160 tisoč vojakov, ki jih je pred tem nagrmadil na meji Ukrajine z Rusijo in Belorusijo, vendar pa mu ni uspelo prevzeti popolnega zračnega nadzora nad sosednjo državo, Ukrajinci pa se bojujejo za vsak centimeter svojega ozemlja.
Vrstijo se poročila, da ruski vojaki sploh naj ne bi vedeli, kam jih pošiljajo, in da zdaj ne kažejo prevelikega navdušenja nad vojno, medtem ko Čečeni in Sirci nimajo nobenih zadržkov. Ameriški uradnik sicer ni mogel potrditi, ali so ti že v Ukrajini ali pa jih Putin šele novači.
21.05 Zelenski bo nagovoril britanski parlament
Ukrajinski predsednik bo jutri ob 18. uri nagovoril britanski parlament. Izjavo bo podal po videopovezavi, je potrdil predsednik britanskega parlamenta sir Lindsay Hoyle.
20.41 Biden v pogovoru z zavezniki
Ameriški predsednik Joe Biden je imel danes videopogovor s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olofom Scholzem in britanskim premierjem Borisom Johnsonom, na katerem so se dogovorili, da bodo še naprej dvigali ceno ruske neupravičene in neizzvane invazije na Ukrajino, je sporočila Bela hiša.
Voditelji so poudarili svojo zavezo o nadaljevanju varnostne, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini. Razpravljali so tudi o svojih nedavnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je še sporočila Bela hiša.
Ruska ofenziva v Ukrajini se nadaljuje, sankcije Putina še niso prepričale, da jo ustavi, in v ZDA se povečuje pritisk za uvedbo embarga na rusko nafto in plin, čemur pa Nemčija nasprotuje.
20.31 Četrti krog pogajanj bo sledil kmalu
"Četrti krog pogajanj v Belorusiji se pričakuje zelo zelo kmalu," je povedal ruski pogajalec Leonid Slutski. Natančen datum še ni znan. Verjetno ga bodo potrdili jutri.
20.05 Prebivalce pozivajo: "Ne zapuščajte zaklonišč!"
Aerial view of Mariupol City due to Russian Shelling.#UkraineRussianWar #RussiaUkraine #Ukraine #Russia #UkraineWar pic.twitter.com/7srsYbHa6J
— UKRAINE LIVE 🇺🇦 (@defensesentinel) March 7, 2022
Ljudem na območju Mariupola, ki šteje okrog 430 tisoč prebivalcev, ukrajinska policija prepoveduje izhod iz zaklonišč, saj se nadaljuje obsežna ruska ofenziva na mesto, poroča Guardian. Tudi prehodi in glavna cesta, ki naj bi bila varna za izhod iz mesta, so polni ruskih vojakov, zato pot iz mesta ni varna. Prav tako ni upoštevana prekinitev ognja.
19.18 Končan tretji krog pogajanj
The third round of negotiations has ended. There are small positive subductions in improving the logistics of humanitarian corridors... Intensive consultations have continued on the basic political block of the regulations, along with a ceasefire and security guarantees. pic.twitter.com/s4kEwTNRhI
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 7, 2022
Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo naj bi se končal z "majhnimi pozitivnimi premiki" v zvezi z morebitnimi humanitarnimi koridorji. Ukrajinski pogajalec je potrdil, da je prišlo do majhnega razvoja dogodkov.
Rusko veleposlaništvo v Minsku je po navedbah beloruskih in ruskih medijev sporočilo, da se je tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino, ki je potekal v narodnem parku Beloveška pušča na meji med Poljsko in Belorusijo, po treh urah uradno zaključil.
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je ob tem dejal, da so se pogovori osredotočili na odprtje humanitarnih koridorjev za civiliste, ujete v obleganih ukrajinskih mestih, a po oceni ruske delegacije niso izpolnili pričakovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Naša pričakovanja se niso izpolnila, toda pogajanja se bodo nadaljevala. Upamo, da bomo naslednjič lahko naredili pomembnejši korak naprej," je Medinski dejal v izjavi za rusko televizijo, še navaja AFP.
19.13 Bruselj bo pripravil mnenje o prošnjah Ukrajine, Moldavije in Gruzije za članstvo v EU
Članice EU so se danes strinjale, da pozovejo Evropsko komisijo k pripravi mnenja o prošnjah Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU, je sporočilo francosko predsedstvo Sveta EU. Vse tri države so za članstvo uradno zaprosile po ruskem vdoru v Ukrajino.
Najprej je za članstvo zaprosila Ukrajina, nato še Gruzija in Moldavija, potem ko je Evropski parlament pretekli teden v resoluciji, sprejeti zaradi ruske invazije Ukrajine, pozval k prizadevanjem, da se Ukrajini dodeli status kandidatke za članstvo v uniji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta EU pozval, naj dokaže, da je z Ukrajino, in poudaril, da bo unija z njo močnejša.
18.43 Borrell: V Evropo bi lahko prišlo pet milijonov beguncev iz Ukrajine
"Če se bo vsesplošno bombardiranje ukrajinskih mest nadaljevalo, lahko pričakujemo do pet milijonov beguncev," je Borrell izjavil po neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU v sredozemskem mestu Montpellier.
Po najnovejših podatkih Združenih narodov je od 24. februarja, ko je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino, to državo s skoraj 44 milijoni prebivalcev zapustilo že več kot 1,7 milijona ljudi.
Ruska invazija je milijonom Ukrajincev za vedno spremenila življenje. V spodnjem videu so osebne zgodbe, ki jih je zbrala Sara Dvorjak na Planet TV:
18.40 Nekaj ljudem je uspelo pobegniti iz Mariupola
"V okupiranem mestu Mariupol je ruska vojska prevzela oblast nad televizijskimi in radijskimi oddajniki ter oddajniki prenosnih telefonov," je povedal župan mesta Ivan Fedorov. Zaradi obleganja in obstreljevanja je uničenih več kot 90 zgradb v mestu. Manjšemu številu ljudi naj bi vseeno uspelo pobegniti iz mesta, čeprav so poskusi evakuacije iz obleganega južnega pristaniškega mesta Mariupol v večini propadli. "Koloni osebnih avtomobilov je uspelo zapustiti mesto," je za BBC povedala lokalna novinarka Ana Romanenko. Eden od tistih, ki so pobegnili, ji je povedal, da so z vožnjo po podeželskih cestah in v zavetju teme lahko dosegli ozemlje, ki ga nadzoruje Ukrajina.
18.30 Najmanj 13 mrtvih v napadu na pekarno
Po poročanju ukrajinske državne službe je bilo v zračnem napadu na tovarno kruha v mestu Makariv tik pred Kijevom ubitih najmanj 13 civilistov. Rusija še naprej trdi, da ne napada civilistov.
17.44 London z dodatno pomočjo Ukrajini
Britanski premier Boris Johnson je danes napovedal nadaljnjo pomoč Velike Britanije Ukrajini v vrednosti 175 milijonov funtov (okoli 210 milijonov evrov). Gre za dodatno pomoč ob že obljubljenih 220 milijonih funtov (skoraj 266 milijonov evrov).
Kot je dejal ob tem, je "to trenutek, da prijatelji Ukrajine ustvarijo koalicijo humanitarne, gospodarske in obrambne vojaške podpore", da bi zagotovili neuspeh "katastrofalne invazije" ruskega predsednika Vladimirja Putina, je na spletni strani objavila britanska mreža BBC.
17.37 Kanada napovedala nove sankcije proti 10 posameznikom, ki so "sokrivi" za "neupravičeno invazijo" na Ukrajino
Sankcije po njegovem povečujejo pritisk na rusko vodstvo, tudi na ožji krog okoli predsednika Putina.
Kanadski premier Justin Trudeau je povedal, da so bili ti posamezniki izbrani s seznama, ki ga je sestavil zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni.
"Kaznujemo Putina in vse tiste, ki mu omogočajo, da je na oblasti. Kaznujemo jih tam, kjer jih najbolj boli," je povedal Navalni.
17.36 Župan Lvova pravi, da zmanjkuje prostora za begunce
Župan je dejal, da je zahodnoukrajinsko mesto doseglo meje svojih zmogljivosti, in mednarodne organizacije zaprosil za pomoč.
17.23 Johnson: V igri je tudi bojkot ruske nafte in plina
Britanski premier Boris Johnson je potrdil, da je še vedno mogoč bojkot ruske nafte in plina, o čemer še razmišlja Zahod.
"Moramo razmišljati, kako postati neodvisni od ruske nafte in plina. Vsi tako počnejo, vsi smo na isti poti," je povedal Johnson.
17.05 Moskva bi civiliste iz obleganih mest evakuirala v Rusijo, v Kijevu ogorčeni
Rusija je danes predlagala vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste iz štirih obleganih ukrajinskih mest, vendar naj bi ti v glavnem vodili v Rusijo, zato je ukrajinska stran predlog označila za nemoralen. Strani sta se znova srečali na pogovorih, a ruskim napadom ni videti konca.
Rusija je zjutraj napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija.
Koridor iz Kijeva bi vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
17.03 Ukrajinska delegacija prispela na nov krog pogajanj z Rusijo
Ukrajinska delegacija je danes prispela v Belorusijo, kjer naj bi se odvil tretji krog pogajanj med predstavniki Ukrajine in Rusije. V središču pogovorov naj bi bili znova humanitarni koridorji, poročajo tuje tiskovne agencije in mediji.
Ruske tiskovne agencije poročajo, da je ukrajinska delegacija danes v dveh helikopterjih prispela na tretji krog pogajanj s predstavniki Rusije. Ta naj bi bil v narodnem parku Beloveška pušča, ki se razteza med Poljsko in Belorusijo.
Ruska in ukrajinska delegacija sta opravili že dva kroga pogovorov. Ruske pogajalce vodi Vladimir Medinski, ki je dejal, da je Rusija "nedvomno pripravljena" na pogovore z ukrajinsko stranjo, poroča ruska tiskovna agencija TASS.
Ob začetku pogajanj, ki so se zdaj tudi uradno začela, je ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak pozval Rusijo, naj preneha napade na civiliste, poroča britanski BBC.
Na Twitterju je zapisal: "Čez nekaj minut se bomo začeli pogovarjati s predstavniki države, ki resno verjame, da je obsežno nasilje nad civilisti upravičen argument. Dokažimo, da ni tako."
Na prejšnjih dveh zasedanjih sicer ni bil dosežen noben napredek v smeri miru, še poroča BBC.
Pričakuje se, da bodo v središču pogovorov znova humanitarni koridorji, ki bi ukrajinskim civilistom omogočili pobeg pred najhujšo nevarnostjo, saj se predvsem na jugu in vzhodu države nadaljuje rusko obstreljevanje mestnih središč.
Več poskusov vzpostavitve humanitarnih koridorjev je že propadlo, med drugim zato, ker prekinitev ognja ni vzdržala.
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je v noči na nedeljo ruski predlog označila za "nesprejemljivega", potem ko je postalo jasno, da bi beguncem iz severa Ukrajine omogočili varen prehod zgolj v Rusijo ali njeno zaveznico Belorusijo, ne pa tudi na Zahod.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno. "Ukrajinskim državljanom bi morali dopustiti, da domove zapustijo prek ukrajinskega ozemlja," je poudaril njegov tiskovni predstavnik.
Medinski je medtem ukrajinsko stran obtožil "vojnih zločinov", saj naj bi Ukrajina "blokirala" predlagane humanitarne koridorje in "uporabila civiliste kot živi ščit", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajino je po poročanju BBC od začetka ruske invazije do danes zapustilo že več kot 1,7 milijona ljudi, največ jih je odšlo na Poljsko.
16.42 ZN: V Ukrajini od začetka ruske invazije umrlo več kot 400 civilistov
Po podatkih Združenih narodov je od začetka ruske invazije na Ukrajino pred 11 dnevi umrlo 406 civilistov, med njimi 27 otrok. Skupno je bil ranjen 801 človek. Pri tem opozarjajo, da bi bilo lahko resnično število žrtev še mnogo višje.
Po zadnjih podatkih, ki jih je na svoji spletni strani objavil Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, se je število smrtnih žrtev med civilisti v primerjavi z nedeljo, ko so jih zabeležili 364, povečalo za 42. Podatki se nanašajo na obdobje med 24. februarjem in 6. marcem.
Kakšen je bil dvanajsti dan ruske invazije, si oglejte v spodnjem videu. Novice je zbrala Nastja Stopar s Planet TV:
Več smrtnih žrtev so zabeležili na območju vzhodnih regij Doneck in Lugansk, ki sta delno pod nadzorom proruskih separatistov. Tam je bilo ubitih 93 ljudi, ranjenih pa 435. Drugod v državi, na območjih večjih mest, ki so pod nadzorom ukrajinskih oblasti, pa so zabeležili 313 smrtnih žrtev in 366 ranjenih.
Večina jih je bila žrtev eksplozivnih sredstev kot posledice obstreljevanja s težkim topništvom in raketnimi sistemi ter zračnih napadov, so zapisali na spletni strani.
16.15 IAEA poroča o uničenju ukrajinskega jedrskega laboratorija
Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sta bila med obstreljevanjem v Harkovu uničena Inštitut za fiziko in tehnologijo in njegov nevtronski generator. Iz jedrskega raziskovalnega objekta ni uhajalo sevanje, kljub temu da je hranil jedrski material, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
O obstreljevanju inštituta je prva poročala ukrajinska jedrska agencija SNRIU, kmalu za tem pa je na današnji novinarski konferenci na Dunaju to potrdil še generalni direktor IAEA Rafael Grossi.
Po Grossijevih besedah so bile v objektu v velemestu Harkov shranjene le zelo majhne količine jedrskega materiala. Uničeni nevtronski generator je namreč proizvajal nevtrone v znanstvene namene, operacija pa ni vključevala jedrske verižne reakcije.
Generalni direktor IAEA je Rusijo in Ukrajino znova pozval k pogajanjem, predvsem glede zagotovitve varnostnih jamstev za številne jedrske elektrarne in objekte v Ukrajini. "Ne smemo izgubljati časa. Skoraj vsak dan obstaja možnost, da se zgodi kakšen incident," je opozoril.
Doslej so ruske enote med invazijo zajele Černobil in ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju. Med ruskim napredovanjem na Zaporožje je v bližini reaktorjev izbruhnil požar. Po zadnjih informacijah iz Kijeva so ruske sile omejile komunikacijo med jedrsko elektrarno in ukrajinskim jedrskim regulatorjem. Škoda je nastala tudi na dveh objektih za ravnanje z jedrskimi odpadki, pri čemer uhajanja sevanja ni bilo.
15.44 Iz Ukrajine po podatkih ZN zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi
Od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi, ki opozarjajo, da bi se lahko v luči stopnjevanja konflikta val beguncev še okrepil. Največ, več kot milijon ljudi, se je doslej zateklo v zahodno sosedo Poljsko.
Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je Ukrajino od začetka ruske invazije 24. februarja zapustilo 1.735.068 beguncev oziroma nekaj več kot 200 tisoč več kot dan prej. Pri Skladu ZN za otroke (Unicef) ocenjujejo, da je slaba polovica med njimi otrok.
Oblasti in tudi Združeni narodi pričakujejo, da se bo val beguncev še okrepil v luči napredovanja ruske vojske globlje v Ukrajino, zlasti proti prestolnici Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po ocenah UNHCR bi lahko v nadaljevanju konflikta iz Ukrajine pobegnilo okoli štiri milijone ljudi. Mnogo ljudi je bilo razseljenih tudi znotraj države.
Največ beguncev se še vedno zateče na Poljsko. Tja jih je po podatkih UNHCR doslej prispelo 1.027.603. Nekaj več kot 180.000 beguncev je prišlo na Madžarsko. Na Slovaškem je dobrih 128.000 beguncev.
Moldavija jih trenutno gosti nekaj manj kot 83 tisoč. V to najrevnejšo evropsko državo jih je po navedbah moldavske premierke Natalije Gavrilite prispelo več kot 230 tisoč, vendar pa mnogi nadaljujejo pot proti Madžarski in Romuniji. V to se je zateklo nekaj manj kot 79 tisoč ljudi.
Po podatkih nemškega notranjega ministrstva je v Nemčijo prispelo več kot 50 tisoč beguncev iz Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
15.33 To so ruske zahteve: "Vojna se lahko konča takoj"
Medtem ko poteka tretji krog pogajanj (začel se je ob 15. uri) med Ukrajino in Rusijo, v javnost curljajo neuradne informacije. Rusija naj bi tako zahtevala od Ukrajine, da prizna Krim kot del Rusije. Prav tako mora uradni Kijev priznati neodvisnost Donecka in Luganska ter spremeniti ustavo – kako, ni znano. Ukrajina se tudi mora odpovedati članstvu v zvezi NATO. Če Ukrajina sprejme zahteve Rusije, ta obljublja, da bo takoj prekinila vse vojne operacije, o neuradnih informacijah s pogajanj poročajo zahodni novinarji.
Two persons close to the Russia-Ukraine negotiations (including back channel talks) tell me Russia proposed (1) Zelensky remains pro forma president but Russia appoints Boiko as PM, (2) Ukraine recognizes L/DNR and Crimea, (3) No NATO. Ze told them emphatically no.
— Christo Grozev (@christogrozev) March 7, 2022
12.37 Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino
⚡️ The third round of Russian-Ukrainian negotiations begins
— NEXTA (@nexta_tv) March 7, 2022
Danes ob 16. uri (ob 15. uri po našem času) se bosta na tretjem krogu mirovnih pogajanj v Turčiji sestala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba, poroča BBC.
Negotiations with the Russian Federation. Third round. Beginning at 16.00 Kyiv time. Delegation unchanged... pic.twitter.com/ycfT9LT0tc
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 7, 2022
12.35 Ruska vojska nadaljuje napade v različnih delih Ukrajine
Iz različnih delov Ukrajine tudi danes poročajo o napadih ruskih sil. Iz mesta Vinica poročajo, da je bilo v napadu ubitih devet ljudi. Ubit je bil tudi župan Gostomela.Juri Iljič Prilipko, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.
Ruska vojska še naprej napada tudi mesta na jugu in vzhodu države. "Sovražnik nadaljuje ofenzivo ter se koncentrira na Kijev, Harkov, Černigov, Sumi in Mikolajiv," je danes sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.
V ruskem bombardiranju letališča v mestu Vinica je bilo danes ubitih najmanj devet ljudi, od tega pet civilistov, so sporočili ukrajinski reševalci.
"V ruševinah je bilo odkritih 15 oseb, devet jih je umrlo: pet civilistov in štirje vojaki," so sporočili na družbenem omrežju Telegram in dodali, da nadaljujejo iskanje morebitnih nadaljnjih smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja. Oblegani Mariupol je eno od mest, iz katerega naj bi Rusija danes odprla humanitarni konvoj za evakuacijo civilistov. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu.
V Mikolajivu pa naj bi ruske sile napredovale proti letališču. Kot je sporočil guverner regije Vitalij Kim, so ukrajinske sile napade na druge dele mesta odvrnile. Mesto Mikolajiv oziroma rusko Nikolajev ima strateški položaj ob izlivu reke Južni Bug v Črno morje, če bi ga ruske sile izolirale, bi se jim odprla pot proti Odesi. Ruske rakete naj bi po trditvah ukrajinske vojske padle tudi na kraj Tuzli blizu Odese na črnomorski obali. Ukrajinski predsednik je sicer že v nedeljo zvečer posvaril, da utegne biti naslednja tarča ruskih sil prav Odesa.
11.21 V Rusiji v enem dnevu aretirali več kot pet tisoč protivojnih protestnikov
Rusija je v nedeljo v več mestih pridržala več kot 5.000 ljudi, ki so protestirali proti vojni v Ukrajini, je sporočil neodvisni ruski portal za človekove pravice OVD-info, ki je spremljal aretacije med protesti. Protestniki so z odhodom na ulice tvegali tudi denarne in morebitne zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
OVD-info je sporočil, da je policija med protivojnimi protesti v nedeljo v 60 mestih pridržala najmanj 5.016 ljudi. Po podatkih portala je bilo v Moskvi aretiranih 2.394, v Sankt Peterburgu pa najmanj 1.253 ljudi.
11.16 Na Poljsko prišlo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine
Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, so danes sporočile poljske oblasti. Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142 tisoč oziroma največ do zdaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Hrvaška je do nedelje sprejela več kot dva tisoč ukrajinskih beguncev. Ti za prihod na Hrvaško ne potrebujejo ne potnega lista ne vizuma, v sprejemnih centrih pa lahko ostanejo največ 48 ur, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Začenja se integracija ukrajinskih otrok v vrtce in šole.
V Sloveniji je policija od začetka oboroženih spopadov v Ukrajini obravnavala 381 državljanov Ukrajine, ki so izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, so za STA sporočili z Generalne policijske uprave. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je prejšnji teden vzpostavil klicni center za pojasnila o pomoči ukrajinskim državljanom.
10.00 Ukrajina: Rusi v zadnjih 24 urah ubili najmanj osem ljudi
V zadnjih 24 urah je v bombardiranju poseljenih območij v mestu Harkov umrlo najmanj osem ljudi, so sporočili iz ukrajinske službe za nujne primere. V napadu so povsem ali delno uničili stanovanjske zgradbe ter zdravstvene in šolske ustanove.
Ogenj je zajel 21 stavb, iz katerih so evakuirali okoli 200 ljudi.
9.02 Humanitarna pomoč kitajskega Rdečega križa Ukrajini
Kitajski Rdeči križ bo zagotovil humanitarno pomoč Ukrajini, je povedal kitajski zunanji minister Vang Ji. Kot je poudaril, prijateljstvo s Kitajsko ostaja trdno, obeti za sodelovanje pa so dobri.
7.45 Hekerska skupina Anonymous napadla rusko državno televizijo
Hekerska skupina Anonymous je sporočila, da je vdrla v oddaje ruske državne televizije in predvajala posnetke vojne v Ukrajini.
The hacking collective #Anonymous hacked into the Russian streaming services Wink and Ivi (like Netflix) and live TV channels Russia 24, Channel One, Moscow 24 to broadcast war footage from Ukraine [today] pic.twitter.com/hzqcXT1xRU
— Anonymous (@YourAnonNews) March 6, 2022
6.47 Rusi napovedali vzpostavitev humanitarnih koridorjev
Rusija je danes napovedala prekinitev ognja in odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Ukrajinska stran se na odločitev ruske strani še ni odzvala, poročajo tuje tiskovne agencije.
Premirje naj bi nastopilo ob 10. uri, humanitarne koridorje pa naj bi poleg Kijeva in Mariupola vzpostavili tudi za Harkov in Sumi.
Po poročanju BBC, ki se sklicuje na ruske medije, naj bi koridor iz Kijeva vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji.
Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
V času odpiranja humanitarnih koridorjev bodo ruske oborožene sile z uporabo brezpilotnih letal nenehno spremljale proces evakuacije, je dejal tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno. "Ukrajinskim državljanom bi morali pustiti, da domove zapustijo prek ukrajinskega ozemlja," je poudaril njegov tiskovni predstavnik.
Important detail - the routes go into either Belarus or Russia.
— James Waterhouse (@JamWaterhouse) March 7, 2022
Prekinitev ognja naj bi bila po poročanju tujih agencij zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
V Elizejski palači so to zanikali in poudarili, da Macron nikoli ni zahteval odprtja humanitarnih koridorjev proti Rusiji.
6.26 Ukrajinska vojska: Prevzeli smo nadzor nad Čugujevom
Ukrajinska vojska je od ruske ponovno prevzele nadzor nad mestom Čugujev nedaleč od drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, je na Facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske in dodal, da so njihove sile ruskim povzročile velike izgube.
2.22 Ruske sile v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje ukrajinskih mest
Svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič je dejal, da se je zadnji val ruskih izstrelkov zgodil takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.
Rusi so ponoven napad na Nikolajev izvedli dan po tem, ko so se ukrajinske sile uspešno obranile pred invazijo.
Russian forces appear to have launched a heavy artillery barrage against Mykolaiv, a day after Ukrainian troops pushed them from the city and recaptured the airport. From my vantage, I could see flashes from the attack lighting up the night sky along a large swath of the city. pic.twitter.com/cm4E0cNtN3
— Michael Schwirtz (@mschwirtz) March 7, 2022
Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in v stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mariupolu na jugu in v Volnovahi na vzhodu.
Predsednik Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer Zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaškoindustrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo.
"Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost napadalca je jasen znak, da do zdaj sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur po tem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.
72