Tihi upor v Kremlju: "Putinova podoba je porušena, prepiri se stopnjujejo"

19.09 Rusija krepi napade na vzhodu Ukrajine

Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala, da ruska vojska vsakodnevno krepi napade na ukrajinske položaje na vzhodu države. Dodala je, da so razmere napete in da postaja za ukrajinske sile "vse težje". Poudarja pa, da se ukrajinski branilci držijo in da nekatere ruske enote trpijo velike izgube.

Izjava prihaja po tem, ko je Moskva danes danes sporočila, da je prebila dve utrjeni ukrajinski obrambni črti na vzhodni fronti. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci umaknili zaradi napadov v regiji Lugansk, vendar ni navedlo več podrobnosti.

18.07 Tihi upor v Kremlju: "Putinova podoba je porušena, prepiri se stopnjujejo"

V Rusiji so lani ob začetku invazije na Ukrajino pričakovali skorajšnjo zmago, vendar se načrti niso izšli po pričakovanjih. 
V skoraj letu dni vojne je bilo ubitih na desettisoče ruskih vojakov, na stotisoče moških je zbežalo iz države, da bi se izognili vpoklicu, nekatere ruske regije, ki mejijo na Ukrajino, pa so skoraj vsak dan obstreljevane. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva so v zadnjih dveh tednih ruske sile utrpele največje izgube od začetka vojne.

Putinova podoba glavnega stratega je razbita, zaradi česar je verjetno šibkejši kot kadarkoli v njegovi 23-letni vladavini, poroča The Times. Neuspeh pri hitri zmagi ga je stal spoštovanja in brezpogojne lojalnosti najvišjih uradnikov, pravi Genadij Gudkov, nekdanji polkovnik KGB in nekdanji ruski poslanec, ki živi v izgnanstvu.

"Putin ne more vladati Kremlju kot prej. Naredil je veliko neumnih napak in vsi − od generalštaba oboroženih sil do vodstva FSB in njegovih tesnih sodelavcev − se tega zavedajo," je dejal Gudkov. "Uradniki postajajo drznejši in predrznejši, notranji spori pa se stopnjujejo. 

Poleg ponižujočih izgub na bojišču se Rusija spopada z zahodnih sankcij in proračunskim primanjkljajem v višini 20 milijard funtov.

Vendar pa je malo upanja, da se bo Putin kar umaknil iz Ukrajine, pravi ruska politična analitičarka Tatjana Stanovaja in dodaja: "Potisnjen je v kot in zagrenjen. Po njegovem svetovnem nazoru Zahod nosi polno odgovornost za povzročitev vojne, konec konflikta pa je realno mogoč le, če se zahodne države odpovejo podpori Ukrajini." Boji se tudi, da  je Putin psihološko pripravljen uporabiti jedrsko orožje, s katerim grozi.

15.33 Ruska novinarka obsojena na šest let kazenske kolonije

Novinarka Marija Ponomarenko je bila obsojena na šest let zaporne kolonije, ker je ruske zračne sile obtožila bombardiranja gledališča v ukrajinskem mestu Mariupol aprila lani, kamor so se zatekli ženske in otroci.

Okrožno sodišče v sibirskem mestu Barnaul je Mariji Ponomarenko prav tako za pet let prepovedalo novinarsko delo, piše v izjavi sodišča. Državno tožilstvo je zahtevalo kazen devetih let zapora.

"Domoljubje je ljubezen do domovine in ljubezen do domovine se ne bi smela izražati s spodbujanjem zločinov," je Ponomarenkova povedala sodišču pred izrekom sodbe, poroča RusNews, kjer je zaposlena. "Napasti soseda je zločin."

"Če je vojna, potem ji recite vojna," je dejala iz kletke v sodni dvorani. "To je državni zločin proti vojski, to je kot pljuvanje na grobove veteranov."

Regionalno akademsko dramsko gledališče Donetsk v Mariupolu je bilo uničeno v zračnem napadu lani marca. Med ruskim obleganjem mesta so ga kot zatočišče uporabljali civilisti.

Kijev je Rusijo obtožil bombardiranja gledališča, Rusija pa trdi, da so ga razstrelili ukrajinski nacionalisti. V napadu je bilo ubitih 300 ljudi.

15.26 Eksplozije nad Kijevom: "Protizračna obramba deluje"

Potem ko so v Kijevu razglasili zračni alarm, so se nad glavnim mestom Ukrajine slišale eksplozije, mestne oblasti pa so sporočile, da protizračna obramba strelja na sovražni cilj.

"Na nebu nad Kijevom je bil zaznan sovražni zračni cilj. Zato delujejo zračna obramba in bojna letala. Prosimo, ostanite mirni in v zakloniščih," je sporočila mestna vojaška uprava prek svojega kanala Telegram.

12.16 Da bi prikrili izgube, Rusi "24 ur na dan" na Krimu sežigajo trupla 

Po navedbah ukrajinske vojske Rusi na priključenem ozemlju Krima "24 ur na dan" upepeljujejo mrtve ruske vojake. Uporabljajo lokalni krematorij v vasi Krazna Zorka, pred njim pa je "neprestano kolona vojaških vozil", do deset tovornjakov, ki prevažajo mrtve vojake in plačance, je dejal generalštab in dodal, da želi Rusija tako "prikriti število mrtvih".

Konec tedna je ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva sporočilo, da je Rusija verjetno utrpela največje število žrtev v zadnjih dveh tednih od začetka invazije.

10.06 Zelenski: Razmere so zelo težke, bije se boj za vsak centimeter 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek dejal, da so razmere "izjemno težke" na vzhodu države, kjer ruske sile v zadnjih tednih napredujejo, zlasti v bližini Bahmuta.

"Razmere na fronti so še vedno izjemno težke, zlasti v regijah Donecka in Luganska. Tam se dobesedno bije boj za vsak centimeter ukrajinske zemlje," je dejal Zelenski v večernem videonagovoru.

Zelenski je dejal, da se Rusom mudi doseči cilje, ki so si jih zastavili, preden bo Kijev dobil novo orožje.

"Zato je hitrost ključnega pomena. Hitrost pri vsem – sprejemanju odločitev, izvajanju odločitev, pošiljanju zalog, usposabljanju. Hitrost rešuje človeška življenja, hitrost vrača varnost," je dejal.

Zelenski se je zahvalil zaveznikom za njihove obljube o dodatnih pošiljkah obrambnega orožja, tankov, topništva, granat in o usposabljanju.

8.54 Ukrajine na zasedanju Ovseja zaradi udeležbe Rusije ne bo

Ukrajina se zaradi prisotnosti predstavnikov Rusije ne bo udeležila zasedanja Parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju, je v torek tvitnil predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk. Srečanje bo sicer na obletnico ruske invazije na Ukrajino.

Iz Ovseja so nedavno sporočili, da mora Avstrija vsem delegacijam izdati vizume za vstop v državo. Pred tem so namreč delegacije 20 držav, med njimi tudi slovenska, Dunaj pozvale, naj predstavnikom Rusije zaradi napada na Ukrajino prepreči udeležbo na zasedanju.

Stališče Kijeva je v pismu trenutni predsednici skupščine, Švedinji Margareti Cederfelt, dodatno pojasnil vodja ukrajinske delegacije Mikita Poturajev. Spomnil je, da bo srečanje potekalo na obletnico ruske invazije na Ukrajino, in izrazil prepričanje, da bo ruska delegacija dogodek izkoristila za "upravičevanje agresije na Ukrajino" in "olepševanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih nad Ukrajinci", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Vse to bo spodkopalo integriteto parlamentarne skupščine in ogrozilo njeno jasno stališče do ruske agresije od leta 2014," je poudaril. Kot je dejal, v primeru ruske udeležbe na Ovseju ukrajinski predstavniki na njej ne bodo mogli sodelovati, enako "močno zaskrbljenost" zaradi ruske udeležbe pa so po njegovih besedah izrazile tudi delegacije drugih držav.

Litva je na primer sporočila, da bo srečanje bojkotirala. "Edina prava rešitev za ohranitev integritete skupščine, ki se zavzema za zaščito načel in zavez Ovseja, je preložitev zimske skupščine," je še dejal Poturajev.

Rusija za zdaj vztraja, da se bodo njeni predstavniki zasedanja udeležili.

Letošnja splošna razprava v okviru zasedanja Ovse bo pod geslom "Eno leto pozneje: Nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini". Predvideni so nagovori posebne predstavnice Ovseja za Vzhodno Evropo Daniele De Ridder, posebnega predstavnika za Ukrajino Reinholda Lopatke, posebnega predstavnika za politične zapornike Steva Cohena in posebnega poročevalca za vojne zločine v Ukrajini Johna Whittingdala.

8.52 Ruski študentki zaradi objave na Instagramu grozi do deset let zapora

Ruska študentka Olesja Krivcova se je na družbenih omrežjih razpisala o vojni v Ukrajini, nato pa so ji oblasti odredile hišni pripor. Da ji lahko policija sledi na vsakem koraku, ima na nogi nameščeno elektronsko oznako. Po pravilih hišnega pripora ji je prepovedano telefonirati in se povezovati na internet. Grozi ji do deset let zapora. 

Več preberite tukaj: 

6.37 V ruskih taboriščih okoli šest tisoč otrok 

Po poročilu univerze Yale, ki jo podpirajo ZDA, je okoli šest tisoč ukrajinskih otrok zaprtih v taboriščih na Krimu in v Rusiji. Identificirali so najmanj 43 taborišč in drugih objektov, kjer so zaprti ukrajinski otroci. V poročilu je zapisano, da je glavni namen taborišč "politična prevzgoja".

Zadržali so otroke, ki imajo starše ali skrbnike, sirote, otroke, ki so bili pred invazijo v oskrbi ukrajinskih državnih ustanov, in tiste, katerih skrbništvo je bilo zaradi vojne nejasno, so zapisali.

"Zdi se, da je glavni namen taboriščnih objektov, ki smo jih identificirali, politična prevzgoja," je pojasnil Nathaniel Raymond, eden od raziskovalcev. 

Nekatere otroke so posvojile ruske družine ali pa so jih dali v rejništvo, še piše v poročilu. Najmlajši otrok je star komaj štiri mesece, 14-letne otroke pa v taboriščih vojaško usposabljajo. "Kar je dokumentirano v tem poročilu, je jasna kršitev 4. ženevske konvencije," je sklenil Raymond.

6.31 Američani v bližini Aljaske prestregli štiri ruska letala

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe je sporočilo, da je na Aljaski izsledilo in prestreglo štiri ruska letala, ki so včeraj vstopila in delovala v območju zračne identifikacije. Dodali so, da so ruska letala ostala v mednarodnem prostoru, torej niso vstopila v ameriški ali kanadski zračni prostor.

Dva lovca F-16 sta ob podpori še dveh lovcev F-35A prestregla štiri ruska letala. "Ta ruska dejavnost v severnoameriški zračni identifikacijski coni se pojavlja redno in se ne šteje za grožnjo, prav tako se dejavnost ne šteje za provokativno," je zapisano v izjavi.

Ta taktika je običajna za Ruse. To počnejo v povprečju šest- do sedemkrat na leto. Poleg tega ta incident ni povezan z nedavnimi incidenti, ki vključujejo predmete v zraku, ki jih je v zadnjih tednih sestrelila ameriška vojska, so še pojasnili.

6.25 Evropski parlament danes o nadaljnji podpori Ukrajini v luči obletnice ruske invazije

Evropski parlament bo danes v okviru plenarnega zasedanja obeležil prvo obletnico začetka vojne v Ukrajini, ki se je začela z rusko invazijo 24. februarja lani. Poslanci bodo med drugim razpravljali o tem, kaj mora Evropska unija še storiti v podporo Kijevu.

Poslanci in poslanke Evropskega parlamenta se bodo v današnji uvodni razpravi ozrli nazaj na leto, ki ga je zaznamoval napad Rusije na Ukrajino, in razpravljali o tem, kaj še bi EU morala storiti v podporo Kijevu.

Do razprave prihaja, potem ko je parlament prejšnji teden obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je v svojem nagovoru zahvalil ljudem v Evropi za podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Ob tem pa je znova pozval k hitrejšim in obsežnejšim dobavam orožja.

Prednostna tema današnjega dne plenarnega zasedanja bo tudi industrijski načrt zelenega dogovora za obdobje brez emisij. Na dnevnem redu je med drugim še prisluškovalna afera v Grčiji, ki je izbruhnila julija lani, in zatiranje pravic Belorusov, pri čemer bo v ospredju poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut, ki je bil obsojen na osem let zapora zaradi kritičnega poročanja o beloruskem režimu.

Prav tako bo parlament razpravljal o nedavnem poslabšanju razmer v zaporu za ruskega opozicijskega politika in aktivista Alekseja Navalnega ter druge politične zapornike v Rusiji.

Novice ZDA nad Rdečim morjem v bližini tovornih ladij sestrelile tri oborožene drone

Novice Na zasedanju obrambnih ministrov tudi ukrajinski predstavnik

Novice Stoltenberg: Ukrajina porabi več streliva, kot ga Nato lahko proizvede

Novice Ukrajini v boju pomagajo tudi prebegli ruski vojaki, združeni v Svobodni ruski legiji