Ponedeljek, 23. 3. 2026, 17.56
3 dni, 22 ur
Richard Bookstaber opozarja: To, kar prihaja, bo lahko hujše od svetovne finančne krize
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,67
Richard Bookstaber poudarja, da fizična tveganja konflikta v Iranu, morebitnega konflikta na Tajvanu in razcvet umetne inteligence izpodrivajo finančna tveganja.
Ameriški ekonomist Richard Bookstaber, ki je pravilno napovedal svetovno finančno krizo leta 2008, znova opozarja na nevarno kopičenje sistemskih tveganj. Razmah umetne inteligence, nepregledni zasebni kreditni trgi, izjemna koncentracija tehnoloških delnic ter geopolitične napetosti v Iranu in Tajvanu po njegovem mnenju tvorijo prepleteno mrežo ranljivosti, ki bi lahko sprožila še hujšo krizo od tiste izpred 18 let. Po Bookstaberjevih besedah tokrat ne gre za posamezne grožnje, temveč za hitrost, s katero se lahko šoki razlijejo po globalnem finančnem sistemu. Ta je danes bolj zapleten, bolj prepleten in manj pregleden kot kadarkoli prej.
Ameriški ekonomist in strokovnjak za sistemska finančna tveganja Richard Bookstaber je leta 2007 napisal knjigo Demon naše lastne kreacije (A Demon of Our Own Design), v kateri je napovedal finančno krizo leta 2008. Svetovna gospodarska kriza se je v svoji najintenzivnejši obliki začela septembra 2008 s stečajem banke Lehman Brothers. Znaki krize so se v ZDA sicer pokazali že leto prej, vrhunec je dosegla med letoma 2008 in 2009, njene posledice pa so gospodarstva po svetu prizadele v naslednjih letih. Zelo močno tudi Slovenijo.
Bookstaber zdaj znova opozarja na nevarne razmere, ki se po njegovem mnenju kopičijo v svetovnem finančnem sistemu. Prepričan je, da smo vstopili v obdobje, kjer se prepletajo številni globoki sistemski pritiski. Ti bi lahko sprožili krizo, večjih razsežnosti od tiste leta 2008.
V nedavnem komentarju za časnik New York Times je zapisal, da svetovno gospodarstvo obkroža niz medsebojno povezanih groženj. Razmah umetne inteligence, pregreti in netransparentni zasebni kreditni trgi, izjemna koncentracija delnic v tehnoloških gigantih, geopolitične napetosti okrog Tajvana ter zaostrovanje konflikta z Iranom. Vse te nevarnosti se pogosto analizirajo ločeno, vendar po njegovem mnenju predstavljajo posamezne vstopne točke v enotno, globoko prepleteno in ranljivo strukturo globalnega finančnega sistema.
Zasebni kreditni trg kot epicenter prihajajoče krize
Zasebni kreditni trg, ki je po letu 2008 eksplodiral na okoli dve milijardi dolarjev (1,7 milijarde evrov), se po Bookstaberju kaže kot prvo področje resnih sistemskih razpok. Ko so se banke po finančni krizi umaknile iz številnih tveganih oblik posojanja, so podjetja prešla na financiranje prek velikih institucionalnih vlagateljev in skladov zasebnega kapitala. A ta trg je po naravi nepregleden in nelikviden. Sredstva se redko preprodajajo, vrednosti instrumentov so pogosto nejasne, izstop vlagateljev pa otežen.
Že zdaj so vidni prvi znaki panike. Veliki upravljavci, med njimi Blue Owl, BlackRock in Blackstone, so zabeležili umike vlagateljev, delnice Blue Owl so močno padle. Zaradi odsotnosti organiziranega trga bi množični umiki lahko sprožili verižno reakcijo, napoveduje Bookstaber.
Umetna inteligenca ustvarja novo dimenzijo sistemskega tveganja
Drugi pomemben dejavnik tveganja je eksplozija umetne inteligence. Vlagatelji množično usmerjajo kapital v omejeno skupino največjih tehnoloških podjetij, kar je povzročilo, da deset delnic zdaj predstavlja več kot tretjino vrednosti indeksa S&P 500. Takšna koncentracija je po Bookstaberjevem prepričanju zgodovinsko nevarna. To pomeni, da težava v eni sami vodilni tehnološki družbi lahko sproži tektonske premike na celotnem trgu.
Poleg tega je mnogo podjetij, ki najemajo zasebna posojila, prav tehnoloških. Pogosto so njihovi poslovni modeli ranljivi, če umetna inteligenca hitro nadomesti njihove storitve. S tem se povezuje obojestranska nevarnost. Umetna inteligenca ogroža prihodke posojilojemalcev in hkrati predstavlja mehurček na kapitalskem trgu.
Finančni sistem zgodovinsko najbolj izpostavljen geopolitičnim šokom
Bookstaber poudarja, da je finančni sistem bolj kot kadarkoli izpostavljen geopolitičnim šokom. Posebej omenja Iran in Tajvan. Energetski šok zaradi zaostrovanja konflikta v Iranu bi neposredno prizadel energetsko intenzivne sektorje, kot sta umetna inteligenca in podatkovni centri, ter povečal stroške delovanja podjetij, ki poganjajo digitalno infrastrukturo sodobnega gospodarstva. To infrastrukturo v veliki meri gradi peščica podjetij kot sta Google in Microsoft.
Potem je tu še Tajvan. Morebitna eskalacija med Kitajsko in ZDA zaradi Tajvana bi lahko ohromila svetovno dobavno verigo polprevodnikov in povzročila neobvladljivo volatilnost na finančnih trgih. Bookstaber opozarja, da bi sovpadanje iranske krize in kitajskih ambicij lahko ustvarilo "popolni geopolitični vihar".
"Ne gre za posamezna tveganja – gre za to, kako hitro se lahko širijo"
Temelj Bookstaberjeve analize je pogled na sodobni finančni sistem kot kompleksen, tesno povezan ekosistem, kjer začetni sprožilec krize ni nujno ključen. Veliko pomembneje je, kako hitro se lahko šok prelije skozi vzporedne sisteme. Prek kreditnih trgov, tehnoloških delnic, energetskih sektorjev in geopolitičnih pretresov.
V nasprotju s krizo leta 2008, ki je imela jasno izhodišče v ameriških hipotekarnih obveznicah, bi prihodnji kolaps lahko imel več vzporednih začetnih točk. In prav ta kompleksnost, tesna prepletenost ter netransparentnost po njegovem mnenju ustvarjajo pogoje za popoln zlom.
