Nedelja, 21. 9. 2025, 20.00
1 ura, 11 minut
Putinova grožnja: Evropa v bitki s časom

Droni so postali strateško vojaško orožje.
Poceni ruski droni so v zadnjem obdobju večkrat kršili zračni prostor Poljske in Romunije ter s tem razgalili ključno slabost Nata – milijonske rakete za prestrezanje preprostih letečih groženj. Ursula von der Leyen zdaj predlaga ščit pred droni za obrambo vzhodne meje EU. Ali lahko Evropa pravočasno vzpostavi učinkovit obrambni sistem, ki bo kos prihodnjim napadom iz zraka?
Predlagani obrambni sistem naj bi bil postavljen ob vzhodni meji EU in bi omogočal zgodnje zaznavanje, elektronsko motenje in uničenje sovražnih dronov, še preden ti dosežejo evropska mesta ali vojaške objekte. Pobuda je nastala kot odgovor na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Ursula von der Leyen je projekt že umestila med ključne skupne obrambne prioritete EU z večmilijardnim financiranjem – novi finančni okvir se bo sicer začel leta 2028. O njem bodo oktobra razpravljali voditelji držav v Kopenhagnu.
Katere tehnologije bi sestavljale evropski zračni zid?
Evropa ima dostop do številnih naprednih sistemov, ki jih je mogoče združiti v enoten obrambni mehanizem: radarji, infrardeče in optične kamere za zaznavanje miniaturnih letečih objektov, sistemi za radijsko motenje, prestrezni droni in poceni protidronovske rakete. Ključno vodilo je stroškovna učinkovitost – lovljenje poceni dronov z raketami, ki stanejo milijon evrov, je stroškovno nevzdržno. V baltskih državah in Nemčiji start-up podjetja že razvijajo specializirane drone za obrambo, zaznavanje in samostojno prestrezanjem, pišejo v Frankfurter Allgemeine.
Droni v zraku v vojni v Ukrajini
Slabosti sistema: pravni, tehnični in strateški izzivi
Čeprav je ideja o evropskem ščitu privlačna, strokovnjaki opozarjajo, da droni niso čarobna rešitev. Evropa se mora pripraviti tudi na raketne napade, oklepna vozila in kopenske vdore. Hkrati se tehnologija dronov hitro spreminja – postajajo avtonomni, težje zaznavni in bolj odporni na motnje. Tudi zakonodaja in birokracija pri obrambnih nakupih v državah EU zavirata napredek. Strokovnjaki zato pozivajo k hitrim spremembam v nabavnih postopkih, testiranju in vojaško-industrijskemu sodelovanju.
Ruski predsednik Vladimir Putin
Kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje zračnega ščita?
Uradniki EU in države vzhodne Evrope pričakujejo prve konkretne dogovore že do konca leta. Oktobrski vrh v Kopenhagnu naj bi določil okvir za skupno financiranje, razdelitev nalog in testiranje obrambnih zmogljivosti. Če bodo postopki stekli gladko, bi lahko osnovni elementi obrambnega sistema delovali že v naslednjih 12 do 24 mesecih. A ključna bosta politična volja in sposobnost EU, da hitreje kot doslej sprejme strateške odločitve.