Torek, 21. 10. 2025, 4.00
7 ur, 37 minut
Putinov zviti načrt za podaljšanje vladanja. To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,54
Vladimir Putin je v Rusiji na oblasti od konca leta 1999. Za zdaj nič ne kaže, da se želi posloviti z nje.
Ruski predsednik Vladimir Putin že premišljuje, kako obdržati oblast tudi po koncu vojne v Ukrajini. Njegov načrt je ustvariti novo elito, so prepričani nekateri politični analitiki. Ker je moč te nove elite odvisna od Putina in bi zato Putinov padec z oblasti pomenil tudi njihov padec, si bo ta elita prizadevala, da v Rusiji ne bo sprememb.
Vladimir Putin veterane in vojake iz vojne v Ukrajini pogosto imenuje ruska nova elita in trdi, da bi lahko vodstvo države nekoč v prihodnosti varno prešlo v njihove roke.
Nov družbeni razred v ruski družbi
Neodvisni ruski poslovni medij The Bell ugotavlja, da so ruski vojaki, ki so se borili v Ukrajini, postali močan nov družbeni razred v ruski družbi. Prejemajo državne subvencije, dodatna socialna nadomestila, karierno napredovanje in nekateri tudi hitro pot do oblasti.
Čeprav niso vsi veterani vojne v Ukrajini uspešni na volitvah, pa status udeleženca v posebni vojaški operaciji odpira takšne politične priložnosti, o katerih so lahko predvojne opozicijske osebnosti v Rusiji le sanjale, piše ruski medij Dožd.
Pomembna zgodovinska vloga vojakov in veteranov v Rusiji
Vojaki in veterani so zgodovinsko vedno imeli pomembno množično politično moč v Rusiji. Ne pozabimo, da so bili velika opora ruskim boljševikom pri oktobrski revoluciji vojaki carske Rusije, nezadovoljni zaradi dolgotrajne in krvave prve svetovne vojne.
Veterani velike domovinske vojne, tj. vojaki sovjetske vojske, ki so branili domovino pred Hitlerjevo vojsko, so bili desetletja trdna opora Kremlju. Na fotografiji: ruski vojaki v vojaških uniformah iz časa druge svetovne vojne na paradi ob obletnici zmage v drugi svetovni vojni.
Po drugi svetovni vojni in boju proti Hitlerjevi Nemčiji, ki so jo v Sovjetski zvezi imenovali velika domovinska vojna, so milijoni veteranov Rdeče armade prejeli ugodnosti pri izobraževanju in zaposlovanju, čeprav so se te pogosto izkazale za začasne, pišeta vojaška poznavalca Harry Francisco Stevens in Thomas Lattanzio na ameriški spletni strani War on the Rocks (WOTR).
Veterani druge svetovne vojne kot opora sovjetski oblasti
Te ugodnosti so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znatno razširile, in sicer je bilo v ozadju več vzgibov. Sovjetska oblast je tako želela, da bi udeleženci druge svetovne vojne kot pomemben sloj družbe ostali zvesti oblasti, da bi se velika domovinska vojna razvila kot nacionalni mit, ki bi povezoval družbo in krepil oblast, a tudi iz resničnega občutka družbenega dolga.
In večinoma je to delovalo. Čeprav to ni bil edini dejavnik, so oprijemljive koristi in družbeno spoštovanje, ki so ga bili deležni veterani, v veliki meri ohranjali njihovo podporo v času Sovjetske zveze, poudarjata Stevens in Lattanzio.
Nezadovoljni veterani vojne v Afganistanu
Drugače je bilo pri veteranih vojne v Afganistanu (1979–1989). Čeprav je bilo v vojni v Afganistanu udeleženih 600 tisoč sovjetskih vojakov, od katerih jih je približno 15 tisoč umrlo, so veterani vojne v Afganistanu sprva prejemali le skromne ugodnosti, razen če so bili hudo ranjeni.
Ruski vojaki, ki so se borili v Ukrajini, so postali močan nov družbeni razred v ruski družbi. Prejemajo državne subvencije, dodatna socialna nadomestila, karierno napredovanje in nekateri tudi hitro pot do oblasti. Na fotografiji: ruski veterani vojne v Ukrajini v uniformah, žene vojakov in drugi družinski člani.
Šele leta 1983, štiri leta po začetku vojne, so jim podelili status vojnih veteranov in z njim povezane ugodnosti. Toda ta začetni neuspeh, skupaj z vse manjšo sposobnostjo sovjetske države, da bi veteranom vojne v Afganistanu dejansko nudila ugodnosti, je povzročil, da so afganistanski vojni veterani postali tako simbolni kot fizični vir destabilizacije.
Veterani vojne v Afganistanu proti oblasti
Ker se niso mogli spopasti s psihološko travmo, ki so jo pretrpeli, ali si pridobiti zaposlitve v upadajočem sovjetskem gospodarstvu osemdesetih let prejšnjega stoletja, so se mnogi veterani vojne v Afganistanu (v Sovjetski zvezi so jim rekli Afganci) organizirali bodisi kot kriminalne združbe bodisi kot politična gibanja.
Nevarnost prve skupine je očitna, vendar so politične skupine tudi oslabile državo, tako da so svojo verodostojnost kot veterani posodili reformističnim ciljem ter napadli legitimnost in moralo sovjetske politike. S tem so prispevali k zatonu in razpadu Sovjetske zveze, sta prepričana Stevens in Lattanzio.
Nov srednji razred v revnih regijah Rusije?
Za veterane vojne v Ukrajini, ki preživijo in so preudarni s svojimi prihranki, lahko denar, ki jim ga je dala država za udeležbo v vojni, zlahka spremeni življenje. To še toliko bolj velja za revna območja Ruske federacije, od koder vojska nesorazmerno črpa vojaško osebje.
Vladimir Putin dobre ve, da za trdno oblast potrebuje podporo med ruskimi vojaki in veterani.
Te regije so bile glavni upravičenci vojnega gospodarskega razcveta, bančni podatki pa kažejo, da vojaki pošiljajo domov znatne vsote denarja. Tisti, ki lahko izkoristijo svojo plačo in ugodnosti, bodisi za pridobitev visoke izobrazbe bodisi za ustanovitev podjetja, lahko začnejo tvoriti nov srednji razred ali celo gospodarsko elito v primeru ruskih provincialnih zalednih območij, še pišeta Stevens in Lattanzio.
Podržavljanje zasebnih podjetij v Rusiji
Toda nove ruske elite, ki naj bi ohranjala Putina na oblasti tudi v letih po vojni, ne sestavljajo samo veterani vojne v Ukrajini. Zgodba o tej drugi novi ruski eliti se je prav tako začela z vojno v Ukrajini, takrat se je začel tudi proces podržavljenja. Ta ni doletela samo zahodnih podjetij, ki so odšla iz Rusije, ampak tudi ruska zasebna podjetja.
Tako so v Rusiji podržavili podjetja, ki so jih imeli v lasti kritiki Putina, podjetja, ki so jih imeli v lasti ljudje, ki so "izgubili povezavo z domovino", tj. živijo v tujini ali imajo tuji potni list, pa tista podjetja, ki so jih imeli v lasti ljudje, ki imajo smolo, da nimajo dobrih zvez v obrambni industriji, ter tudi tista podjetja, ki jih država šteje za strateško pomembna, piše ruski neodvisni medij iStories s sedežem v Latviji.
Ponovna privatizacija podržavljenih podjetij
Premoženje podržavljenih podjetij je nato prišlo v roke podjetnikom oziroma ljudem, ki so blizu Putinovi oblasti, na primer bratoma Arkadiju in Borisu Rotenbergu ali Jakubu Zakrijevu, nečaku razvpitega Ramzana Kadirova.
V Rusiji se je po izbruhu vojne v Ukrajini začelo novo prerazdeljevanje premoženja. Lastniki podržavljenih podjetij so postali Putinovi tesni in zvesti sodelavci, kot je milijarder Boris Rotenberg.
Toda Kremelj hoče razširiti svojo podporo, ker je prepričan, da lahko ruska poslovna elita, ki je obogatela v 90. letih preteklega stoletja, postane dejavnik tveganja zaradi morebitne premajhne zvestobe oblasti.
Nova elita iz poslovnežev, ki so bili do zdaj v ozadju?
Zato je odločitev o začetku večje prerazporeditve premoženja zdaj povsem racionalna, piše iStories. Kot je za ta medij pojasnil ekonomist Andrej Jakovljev, sodelavec Davisovega centra za ruske in evrazijske študije na Univerzi Harvard, ki že dolgo preučuje ruske elite in odnos med podjetji in vlado, Kremelj oblikuje novo elito, za katero bi propad režima pomenil osebni zlom.
Ta nova poslovna elita ne bodo veterani vojne v Ukrajini, ampak jo bodo najverjetneje sestavljali t. i. drugorazredni poslovneži. Ti imajo izkušnje in kompetence, saj so ustvarili svoja bolj ali manj uspešna podjetja, zdaj pa želijo dostop do veliko večjega premoženja.
Scenariji novega prerazdeljevanja premoženja
Kot napoveduje Jakovljev, bi scenarij lahko bil videti takole: premoženje nekega oligarha, vredno recimo bilijon rubljev (en bilijon rubljev, tj. tisoč milijard rubljev, je približno 10,6 milijarde evrov, op. p.), se nacionalizira.
Nekateri politični in ekonomski analitiki so prepričani, da želi Putin ustvariti sebi zvesto novo poslovno elito iz vrst poslovnežev, ki do zdaj niso bili v prvi vrsti. Tem poslovnežem naj bi banke dale ugodna posojila za nakup podržavljenega zasebnega premoženja.
Država od tega ne pridobi ne izgubi: to premoženje je treba upravljati, kar je glavobol – to je neposredno povedalo rusko ministrstvo za finance. Zato bo sledila privatizacija. Premoženje, vredno bilijon rubljev, se lahko proda v prave roke, na primer za 300 ali 500 milijard (približno tri in pet milijard evrov, op. p.). Državne banke, kot sta Sberbank ali VTB, bodo za to z veseljem zagotovile posojila pod neformalnimi jamstvi Kremlja.
Strah nove elite pred Putinovim padcem z oblasti?
Na koncu bo zaupanja vreden poslovnež premoženje dobil za tretjino ali polovico njegove vrednosti, vendar bo vedel: če se režim zruši, bo to premoženje izgubil (tisti, katerih premoženje se zdaj zasega, bodo imeli svoj dan obračuna z novimi lastniki). Zato ima tak poslovnež vse razloge, da vztraja pri režimu do konca, medtem ko Kremelj v proračun dobi več sto milijard rubljev (nekaj milijard evrov, op. p.), še trdi Jakovljev.
