Sobota, 29. 6. 2024, 9.43
2 dneva, 3 ure
Prvi rezultati volitev v Iranu kažejo na tesen boj med reformisti in konservativci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Volitve v Iranu, na katerih je svoj glas lahko oddalo dobrih 60 milijonov volilnih upravičencev, so potekale v času, ko se z nafto bogata država sooča z gospodarsko krizo, povezano z mednarodnimi sankcijami zaradi svojega jedrskega programa, in kritikami na račun represije.
Prvi rezultati predsedniških volitev v Iranu, ki jih je danes objavilo notranje ministrstvo, kažejo na tesno tekmo med reformističnim poslancem Masudom Pezeškianom in konservativnim nekdanjim jedrskim pogajalcem Saidom Džalilijem. Prvi je prejel 8,3, drugi pa 7,1 milijona glasov. Za zdaj kaže, da se bosta v petek pomerila v drugem krogu volitev.
Tretje mesto trenutno zaseda predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf z 2,6 milijona glasovi. Sledi mu bivši notranji minister Mostafa Purmohamadi, ki je prejel okoli 150.300 glasov. Skupno je bilo po podatkih notranjega ministrstva doslej preštetih več kot 19 milijonov glasovnic.
Če se bo trend nadaljeval, nihče od kandidatov ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V drugem krogu v petek se bosta za naslednika predsednika Ebrahima Raisija, ki je maja umrl v helikopterski nesreči, najverjetneje pomerila Pezeškian in Džalili.
60 milijonov volilnih upravičencev
Volitve v Iranu, na katerih je svoj glas lahko oddalo dobrih 60 milijonov volilnih upravičencev, so potekale v času, ko se z nafto bogata država sooča z gospodarsko krizo, povezano z mednarodnimi sankcijami zaradi svojega jedrskega programa, in kritikami na račun represije.
Prebivalci Irana sicer ne verjamejo, da lahko volitve prinesejo spremembe, češ da med kandidati ni bistvenih razlik in da nobeden izmed njih ni predstavil konkretnih predlogov za soočanje z visoko brezposelnostjo, inflacijo in nezaupanjem ljudi do oblasti.
V iranski politični hierarhiji je položaj predsednika manj pomemben od položaja vrhovnega voditelja, ki ga že več kot 30 let zaseda ajatola Ali Hamenej.
