Sreda, 26. 6. 2024, 11.16
4 mesece, 1 teden
Po Raisijevi smrti bodo Iranci izvolili novega predsednika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Malo je sicer takih, ki verjamejo, da lahko volitve prinesejo spremembe, češ da med šesterico kandidatov ni bistvenih razlik.
V Iranu bodo v petek potekale predsedniške volitve, na katerih bodo volivci med šestimi kandidati izbrali naslednika predsednika Ebrahima Raisija, ki je maja umrl v helikopterski nesreči. Volitve potekajo v času, ko se islamska republika sooča z gospodarsko krizo, napetostmi v regiji ter kritikami na račun jedrskega programa in represije, poroča STA.
Iransko notranje ministrstvo je v začetku meseca predstavilo imena šestih kandidatov za predsednika, potem ko je 19. maja v helikopterski nesreči umrl Raisi. Od skupno 80 prijav je svet varuhov, ki je najvišje politično telo v državi, odobril le enega zmernega kandidata, in sicer reformistično usmerjenega poslanca Masuda Pezeškiana.
Nekdanji minister za zdravje je na nedeljskem shodu v Teheranu kritiziral strogo zakonodajo o nošenju islamske naglavne rute hidžab za ženske, katere izvajanje nadzirajo tako imenovani varuhi morale. Ob tem je obljubil, da se bo kot predsednik med drugim zavzel tudi za obnovo zaupanja med oblastmi in prebivalstvom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Drugi kandidati so izrazito konservativni. Najvišje naj bi kotirala predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf in nekdanji jedrski pogajalec Said Džalili. Ta je na predvolilnih shodih večkrat poudaril, da bi moral Iran ohraniti protizahodno politiko ter okrepiti vezi s Kitajsko, Rusijo in arabskimi državami. Galibaf medtem v dialog z Zahodom verjame, a le v primeru, če bi Teheran s tem pridobil gospodarsko prednost.
Poleg omenjene trojice se bodo za predsedniški stolček potegovali še nekdanji notranji minister Mostafa Purmohamadi, teheranski župan Alireza Zakani in eden od podpredsednikov države Amir Hosein Gazizadeh Hašemi. Zelene luči za kandidaturo medtem že tretjič zapored ni dobil nekdanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, poročajo tuje tiskovne agencije.
Apatičnost volivcev
Malo je sicer takih, ki verjamejo, da lahko volitve prinesejo spremembe, češ da med šesterico kandidatov ni bistvenih razlik. O apatičnosti številnih priča tudi zgodovinsko nizka, 41-odstotna volilna udeležba na februarskih parlamentarnih volitvah, na katerih so pričakovano slavili konservativni in skrajno konservativni kandidati.
Nizka, okoli 50-odstotna udeležba se obeta tudi tokrat. "Na vseh volitvah, kjer je bila udeležba nizka, so nas sovražniki islamske republike obsojali," je v torkovem televizijskem nagovoru dejal Hamenej in volivce pozval na glasovanje. Morebitni drugi krog bo potekal 5. julija.
