Ponedeljek, 20. 10. 2025, 6.22
1 ura, 36 minut
Vojna v Ukrajini
Pristojni ministri EU o prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Pričakovati je, da bodo predlog podprli, tako da se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel.
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo danes v Luxembourgu odločali o predlogu za popolno prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije z letom 2028.
6.15 Pristojni ministri EU o prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije
6.00 Zunanji ministri EU o mirovnih prizadevanjih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
6.15 Pristojni ministri EU o prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije
Cilj predloga, o katerem bodo ministri glasovali na današnjem zasedanju, je tudi izboljšati spremljanje in sledljivost ruskega plina ter podpreti članice pri prehodu na druge vire energije in zagotavljanju energetske varnosti v EU.
Po potrditvi t. i. splošnega pristopa Sveta EU bo ta lahko začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije že s 1. januarjem 2026. Za veljavne kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.
Evropska komisija je zaradi ruskega napada na Ukrajino že maja 2022 predstavila načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo poleg tega s kolegoma iz Ukrajine in Moldavije govorili o zagotavljanju energetske varnosti teh dveh držav pred prihajajočo zimo. Stanje je kritično predvsem v Ukrajini, kjer je Rusija v zadnjem obdobju okrepila napade na energetsko infrastrukturo.
6.00 Zunanji ministri EU o mirovnih prizadevanjih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
Zunanji ministri držav članic EU bodo danes v luči prizadevanj ZDA za končanje vojne v Ukrajini razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v boju z rusko agresijo, vključno z novim posojilom za Ukrajino in sankcijami proti Rusiji. Na dnevnem redu imajo še razpravo o vlogi EU v pred kratkim sproženem mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu.
Zunanji ministri, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo razpravljali o nadaljnji vojaški, politični in finančni podpori Kijevu. Med drugim bodo govorili o predlogu novega 140 milijard evrov vrednega posojila za Ukrajino, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, pa tudi o predlogu 19. svežnja sankcij proti Rusiji. Odločitev o tem danes ni pričakovati.
Na dnevnem redu imajo še razpravo o tem, kako bi lahko EU prispevala k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma koncu vojne.
Te razprave so se okrepile po avgustovskih mirovnih prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so v zadnjem času znova dobila zagon. V petek je v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, napovedal pa je tudi novo srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki naj bi kmalu potekalo na Madžarskem.
Je pa Trumpu uspelo doseči mirovni dogovor med sprtimi stranmi na Bližnjem vzhodu, kar bo druga osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU. Osredotočili se bodo na vlogo Unije v tem procesu, predvsem na humanitarnem področju ter pri obnovi palestinske enklave Gaza, ki je po dveh letih izraelskih napadov povsem opustošena.
Vodje diplomacij imajo na dnevnem redu še odnose z indijsko-pacifiško regijo in napetosti v Gruziji po nedavnih lokalnih volitvah, poroča STA.
