Sreda, 19. 4. 2023, 15.58
1 leto, 8 mesecev
"Pripadniki Orbanovega režima nimajo težav s Putinovimi zločini"
Evropski poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o prisilni deportaciji otrok iz Ukrajine in nalogu za aretacijo Vladimirja Putina, ki ga je 27. marca letos izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Evroposlanci so dejanja Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove označili za zločin, nekateri celo za genocid, in poudarili, da bosta morala za to odgovarjati. Za države, ki Putina ob prihodu na svoje ozemlje ne bi aretirale, bi morale po mnenju nekaterih poslancev biti uvedene sankcije. To je letelo predvsem na Madžarsko. Po navedbah evropskega poslanca Martona Gyöngyösija iz Madžarske "pripadniki Orbanovega režima nimajo nobene težave s Putinovimi zločini".
"Na stotine, morda tisoče ukrajinskih otrok je postalo žrtve te vojne. Rusija bo morala odgovarjati za te zločine in zagotoviti varno vrnitev otrok v Ukrajino. 27. marca je mednarodno sodišče izdalo nalog za aretacijo Putina, ki pa se ne nanaša zgolj na Putina, ampak tudi na komisarko za pravice otrok v uradu predsednika Ruske federacije Marijo Lvovo-Belovo," je v uvodnem poročilu povedala Jessika Roswall, švedska ministrica za evropske zadeve.
Vladimir Putin in komisarka za otrokove pravice v uradu predsednika Ruske federacije Marija Lvova-Belova.
Od najmanj 16 tisoč prisilno deportiranih ukrajinskih otrok vrnjenih šele 361
"Te prisilne deportacije otrok so opazile številne mednarodne organizacije," je v nadaljevanju dejala podpredsednica Evropske komisije Věra Jourova in navedla, da je nacionalni preiskovalni urad v petek dobil podatek, da naj bi bilo prisilno deportiranih 16 tisoč otrok, medtem ko jih je bilo v Ukrajino vrnjenih le 316.
Ob ugrabitvi so jim obljubili počitnice na Krimu in v Rusiji, na koncu pa so jih dali v posvojitev ruskim družinam, jih "porusili", nekatere so poslali v taborišča, številni pa so bili tudi žrtve posilstva. Tako Jourova kot drugi poslanci so poudarili, da je število odvzetih otrok zagotovo še večje, od 20 do 30 tisoč.
Pojasnila je, da bo Mednarodno kazensko sodišče nalog za aretacijo Putina in Lvove-Belove predalo vsem državam članicam EU, iz šestih držav članic pa so sestavili tudi skupno preiskovalno enoto, ki preiskuje zločine v Ukrajini. "Izjemno pomembno je, da dobimo informacije o nahajališčih deportiranih otrok in jih čim prej vrnemo v Ukrajino," je sklenila v poročilu.
"Tudi če bi Putin prišel v njihovo državo, ga ne bi aretirali"
Evropski poslanci so v nadaljnjih nastopih večinsko obsodili dejanja Putina in pritrdili nalogu za aretacijo. Poudarili so, da je aretacija Putina upanje za boljšo prihodnost, da so otroci nedolžni in da se morajo ugrabitve končati.
Da bi to uspelo, morajo biti države članice enotne in povezane ter podpreti delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča. "Gre za prisilne deportacije ukrajinskih otrok. To je zločin. Na podlagi ženevske konvencije je to mogoče razumeti kot genocid. Evropski parlament mora podpreti preiskavo teh zločinov," je poudaril evropski poslanec Sergey Lagodinsky.
Evropski poslanec iz Estonije Jaak Madison je opozoril, da je "od nekaterih članic slišati, da četudi bi Putin prišel v njihovo državo, ga ne bi aretirali. Za take države bi Evropska komisija morala izdati sankcije. Denimo Južna Afrika in druge države tretjega sveta bi morale za tako neupoštevanje čutiti gospodarske posledice," je dejal.
Nasprotujoči si mnenji madžarskih evropskih poslancev
To naj bi v prvi vrsti letelo predvsem na Madžarsko in vlado premierja Viktorja Orbana. Madžarski evroposlanec Gyöngyösi, ki sicer prihaja iz skrajno desne stranke Jobbik, je ob tem celo dejal, da "pripadniki Orbanovega režima nimajo nobene težave s Putinovimi zločini". Dodal je, da madžarski zunanji minister skoraj vsak teden odpotuje v Moskvo.
To je sicer ostro zanikala Kinga Gal, evropska poslanka iz Orbanove stranke Fidesz. Poudarila je, da obsojajo vse vojne zločine in kršenje mednarodnega prava. "Madžarsko stališče je jasno, obsojamo vojne zločine. Tega moralno gledano ne moremo opravičevati. Čim prej je treba končati to vojno," je poudarila.
Ljudmila Novak: Moja podpora gre tudi ruskim disidentom
Evropska poslanka Clare Daly in nekateri drugi evropski poslanci iz vrst Levice so se sicer strinjali, da se v Ukrajini dogajajo grozote, so pa obenem poudarili, da prevečkrat pozabljamo na palestinske, iraške, afganistanske in druge sirote vojn. Prevečkrat mislimo, da je to "oddaljeni svet", je poudarila.
Medtem ko je večina evropskih poslancev skozi razpravo izražala podporo Ukrajini, pa se je slovenska evropska poslanka Ljudmila Novak spomnila tudi trpečih Rusov, ki se borijo proti Putinovemu režimu. "Putin laže tudi lastnemu narodu in ga zavaja. Moja podpora gre tudi ruskim disidentom, ki se borijo proti Putinovemu režimu," je poudarila Novakova in dodala, da si želi, da bi se aretacija Putina zgodila že jutri.
31