Ponedeljek, 10. 12. 2018, 13.48
5 let, 10 mesecev
Brexit: Theresa May stisnjena ob zid, za to krivi poslance
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
3
Britanska premierka Theresa May je danes nagovorila poslance britanskega parlamenta.
Britanski parlament jutri ne bo glasoval o predlogu dogovora o izstopu Velike Britanije iz EU, ki je bil konec prejšnjega meseca potrjen na vrhu EU v Bruslju.
Predsednica britanske vlade Theresa May je v nagovoru poslancem spodnjega doma parlamenta potrdila, da se je odločila preložiti glasovanje o dogovoru o brexitu.
"O tem (dogovoru, op. a.) se pogovarjamo že tri dni. Pozorno sem poslušala, kar je bilo rečeno. Večina dogovora ima široko podporo, največ nasprotovanja pa je v delu, ki je povezan s Severno Irsko (v angl. "backstop"). Če bi se jutri glasovalo o dogovoru, bi izrazita večina glasovala proti," je poudarila Mayeva. Poslanci so večkrat njen govor pospremili z glasnim smehom in negodovanjem.
Vrednost britanskega funta je danes dosegla najnižjo vrednost po letu 2007, saj se na kapitalskih trgih krepi bojazen, da bo Velika Britanija EU zapustila brez dogovora.
Kaj pomeni manever Therese May?
To po trenutnih informacijah pomeni vsaj troje:
- Mayeva ocenjuje, da v parlamentu v tem trenutku ne bi dobila podpore.
Britanska premierka za sprejetje dogovora potrebuje podporo 320 poslancev. Mayeva ima že tako v parlamentu izrazito šibko večino. To ji ob 316 aktivnih poslancih konservativne stranke zagotavlja podpora severnoirske Demokratično unionistične stranke.
Dogovoru o tako imenovanem mehkem brexitu izrazito nasprotujejo trda linija konservativcev, ki vztraja pri vzpostavitvi trde meje na Severnem Irskem, carin za blago iz EU, takojšnjih omejitev priseljevanja ... Po nekaterih ocenah dogovoru nasprotuje od 30 do 50 poslancev. Koliko jih je v zadnjih dneh Mayeva uspela prepričati v podporo, ni znano, a več kot očitno ne dovolj.
#ECJ: UK is free to unilaterally revoke the notification of its intention to withdraw from the EU – Case C-621/18 Wightman #Brexit pic.twitter.com/KUOI2eQ48C
— EU Court of Justice (@EUCourtPress) December 10, 2018
- Da se je britanska premierka odločila kupovati čas, v katerem bo skušala pridobiti podporo.
Mayeva je očitno ocenila, da padca dogovora v parlamentu ne bi preživela. Čeprav bi ga lahko v tem primeru ponovno uvrstila na dnevni red parlamenta, bi lahko poraz sprožil tudi glasovanje o zaupnici. Prav zaradi tega se je odločila, da bo glasovanje o brexitu preložila. Na kateri datum, za zdaj ni jasno.
- Da se utegne glasovanje o brexitu preložiti celo na januar.
Britanski parlament mora o njem sicer odločati najpozneje do 21. januarja. Teoretično ima Mayeva tako še dobrih pet tednov časa. A z dodatnim zavlačevanjem se ne bi odrekla le možnosti popravnega izpita, torej novega glasovanja, ampak bo v časovno stisko spravila tudi vlado in parlament, ki bosta v morala v primeru sprejetja dogovora pripravljati in sprejemati pakete tako imenovanih brexit zakonov.
Lahko Mayeva podporo vendarle dobi?
To je v tem trenutku težko napovedati. Seja britanskega parlamenta traja že od četrtka, Mayevi pa v zadnjih štirih dneh očitno ni uspelo v pomembnejši meri premakniti političnih razmerij. Ravno nasprotno, njena vlada si je prislužila celo ostro kritiko parlamenta, ker da ni pripravila ustreznih pravnih podlag ob vložitvi dogovora o Brexitu.
Mayevi ne uspeva, četudi so ji pri tem s pritiskom in opozorili pomagale tudi nekatere institucije. Britanska centralna banka tako v primeru brexita brez dogovora odkrito napoveduje recesijo in sesutje britanskega gospodarstva po grškem scenariju.
Težava Mayeve je, ker dogovora še vedno ne podpirajo severnoirski unionisti, zadostne podpore pa Mayevi očitno ni uspelo najti tudi med tistimi laburističnimi poslanci, ki so načelno pripravljeni podpreti dogovor. Večina laburistov sicer računa, da bi lahko zavrnitev sporazuma ali pripeljala do novih volitev ali celo do novega referenduma o Brexitu. Proti dogovoru bo po napovedih tudi 35 poslancev Škotske nacionalne stranke.
Kaj, če dogovora o brexitu ne bo?
"V tem primeru bo vlada okrepila priprave na odhod Velike Britanije brez dogovora," je danes potrdila Mayeva.
Pogajanja o brexitu na strani Londona ves čas spremlja kaos. Začela so se junija lani. Če jih je na strani EU ves čas vodil glavni pogajalec Michel Barnier, so se na strani Združenega kraljevstva v tem času izmenjali trije ministri za Brexit. Prvi, David Davies, je odstopil kmalu po tem, ko je postalo jasno, da je Mayeva pripravljena na dogovor mehkem brexitu, ki bi vključeval posebne carinske dogovore z EU. Nasledil ga je Michael Raab, ki je odstopil prejšnji mesec. Zdaj je na tej funkciji Stephen Barclay.
Najtrši kamni v pogovorih so bili položaj Severne Irske, kjer so ljudje na referendumu večinsko glasovali proti izstopu iz EU, pravice državljanov EU in Velike Britanije po odhodu te države iz povezave, finančne obveznosti, ki jim mora plačati London (dobrih 43 milijard evrov), in dolžina prehodnega obdobja (do leta 2020), v katerem bo morala Velika Britanija spoštovati pravila EU, torej tudi prost pretok oseb.
Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit
Pri vseh Veliki Britaniji ni uspelo doseči svojih ciljev, ampak je bolj ali manj morala pristati na zahteve EU.
Evropsko sodišče je sicer danes poudarilo, da lahko Velika Britanija prekliče brexit brez soglasja ostalih članic EU, dokler ni sporazum rafiticiran. Še pred današnjim dnem so se v primeru padca dogovora v britanskem parlamentu omenjale naslednje možnosti:
- Velika Britanija bi Bruselj ponovno zaprosila za pogajanja. Ta možnost je dokončno padla v vodo po tem, ko je evropska komisija po današnji odločitvi evropskega sodišča sporočila, da o dogovoru za brexit ponovnih pogajanj ne bo.
- Britanski parlament bi glasoval še enkrat o istem dogovoru.
- Glasovanje o zaupnici Theresi May ali njen odstop.
- Nove volitve.
- Nov referendum o brexitu.
V zadnjih dneh je že padel v vodo eden od "scenarijev B", ki je ob hkratnem odhodu Velike Britanije iz EU predvidel tudi takojšnjo vključitev v carinsko unijo z Norveško oziroma članstvo v Evropskem območju proste trgovine (EFTA). To možnost so namreč zavrnili na Norveškem.
"Če želite nov referendum, bodite pošteni in priznajte, da s tem tvegate nove delitve v državi v času, ko bi parlament moral stremeti k njeni enotnosti. Če želite, da Velika Britanija ostane del carinske unije, bodite pošteni in se sprijaznite, da to zajema tudi prost pretok delovne sile. In če želite oditi iz EU brez dogovora, bodite pošteni in priznajte, da bo to povzročilo veliko škodo v delih države, ki si to lahko najmanj privoščijo," je danes dejala Mayeva.
Kaj prinaša dogovor o brexitu
585 strani dolg dogovor predvideva tako imenovani mehak brexit. To pomeni, da:
- bodo trije milijoni državljanov članic EU, ki bodo na dan izteka prehodnega obdobja (leta 2020, možno pa tudi 2022) delali v Veliki Britaniji, tudi po njenem odhodu iz EU ohranili enake pravice kot prej, torej do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnih prejemkov.
- bo Velika Britanija ob izstopu plačala do 43 milijard evrov v proračun EU.
- da bo Severna Irska postala enotno carinsko območje EU in Združenega kraljestva, s čimer se bodo na irskem otoku izognili "trdi meji" med Republiko Irsko in Severno Irsko. To bo zavarovalo tudi velikonočni sporazum, najpomembnejši dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, na katerem temelji današnja ureditev Severne Irske.
- bodo za Severno Irsko oziroma delno tudi za celotno Združeno kraljestvo še naprej nekatera pravila notranjega trga, recimo zakonodaja o blagu, sanitarna pravila za veterinarsko kontrolo, pravila o kmetijski proizvodnji in trženju, DDV in trošarine za blago ter pravila o državnih pomočeh.
- tudi po Brexitu med Veliko Britanijo ne bo carin ali kvot, državi pa bosta sklenili tudi prostotrgovinski sporazum. Prav tako ne bo vizumov za kratke obiske.
Kaj brexit pomeni za Slovenijo?
Kljub brexitu trgovinska menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo v zadnjem času raste. V prvih osmih mesecih leta se je izvoz blaga v Združeno kraljestvo povečal za 7,6 odstotka oziroma za 27 milijonov evrov, uvoz pa je zrasel za 15 odstotkov (znašal je 37 milijonov evrov).
Zaradi relativno majhne neposredne povezanosti slovenskega gospodarstva z Veliko Britanijo so tudi neposredna tveganja, povezana s kaosom pri brexitu, zanj precej nizka. V Britansko-slovenski gospodarski zbornici so že pred časom opozorili, da se bo v prvi fazi zmanjšal izvoz storitev, zlasti na področju potovanj, turizma in prometa, povečale pa se bodo tudi zaloge dobav pri blagu, ki ni pokvarljivo. To so recimo že napovedali v pivovarski multinacionalki Heineken, ki bo v tednih pred brexitom okrepila zaloge piva na Otoku. Po različnih ocenah bo imel brexit veliko večji učinek na gospodarstvo Velike Britanije kot gospodarstva držav članic EU.
Precej večji bo posredni učinek ob morebitnem znižanju gospodarske rasti zaradi brexita v Nemčiji in Franciji. To bi po ocenah IMF v primeru brexita brez dogovora rast slovenskega BDP znižali za približno 0,25 odstotka, v primeru dogovora pa bi bile posledice še manjše.
Tusk sklical tudi vrh EU o brexitu
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sporočil, da je za četrtek ob robu zasedanja voditeljev članic EU sklical tudi vrh o brexitu. A novih pogajanj o dogovoru ne bo, je dejal. "Ne bomo se ponovno pogajali o dogovoru, niti o varovalki ne, smo se pa pripravljeni pogovarjati o tem, kako omogočiti ratifikacijo v Združenem kraljestvu," je sporočil Tusk. "Ker se čas izteka, se bomo pogovarjali tudi o naši pripravljenosti na scenarij, da do dogovora ne pride," je še dodal. (STA)
3