Sobota, 12. 4. 2025, 9.16
1 ura, 57 minut
Vojna v Ukrajini
Rusija z 88 brezpilotnimi letali napadla več regij v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je sporočil, da so bili v napadih v Kijevu poškodovani trije ljudje.
Rusija je ponoči in zgodaj zjutraj z 88 brezpilotnimi letalniki napadla več regij v Ukrajini, vključno s prestolnico Kijev in drugim največjim mestom Harkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po podatkih regionalnih in lokalnih oblasti so bili pri tem ranjeni najmanj štirje ljudje.
13.48 Rusija napadla Ukrajino z več deset droni
9.16 Posebno srečanje med Putinom in ZDA: "Štiriurni pogovor je bil produktiven"
13.48 Rusija napadla Ukrajino z več deset droni
Rusija je ponoči in zgodaj zjutraj z 88 brezpilotnimi letalniki napadla več regij v Ukrajini, vključno s prestolnico Kijev in drugim največjim mestom Harkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po podatkih regionalnih in lokalnih oblasti so bili pri tem ranjeni najmanj štirje ljudje.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da jim je s pomočjo protizračne obrambe in elektronskih motenj uspelo sestreliti 70 od 88 dronov.
Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je sporočil, da so bili v napadih v Kijevu poškodovani trije ljudje. Ruski droni so zadeli več skladišč, stanovanjsko stavbo in športno igrišče, je dodal. Izbruhnilo je tudi več požarov, vendar so jih gasilci do jutra uspeli pogasiti.
Ena oseba je bila poškodovana tudi v Harkovu, kjer je ruski dron po navedbah guvernerja regije Olega Sinegubova zadel stanovanjsko stavbo. Poleg Kijeva in Harkova so bile tarče napadov še regije Odesa, Dnipropetrovsk in Doneck, od koder za zdaj niso poročali o žrtvah ali škodi.
Ukrajinska vojska je kasneje po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila, da je bil danes v spopadih ubit ukrajinski pilot ameriškega lovca F-16. "Padel je v boju, ko je branil svojo domovino pred napadalci," so zapisali v izjavi.
Vojska podrobnosti o okoliščinah njegove smrti ni podala, je pa sporočila, da so ustanovili preiskovalno komisijo, ki bo raziskala vse okoliščine. Podobno je v objavi na družbenem omrežju X zatrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ob tem izrekel sožalje pilotovim svojcem.
9.16 Posebno srečanje med Putinom in ZDA: "Štiriurni pogovor je bil produktiven"
Ameriški odposlanec Steve Witkoff se je v petek v Sankt Peterburgu srečal z Vladimirjem Putinom. Srečala sta se, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega predsednika pozval, naj naredi premik glede prekinitve ognja v Ukrajini.
Iz Kremlja so sporočili, da je srečanje trajalo več kot štiri ure, glavna tema pa so bili "vidiki ukrajinske rešitve". To je že tretje srečanje med Putinom in Witkoffom letos. Posebni odposlanec Kiril Dmitrijev je pogovore označil za produktivne.
Trump je dan prej na družbenih omrežjih izrazil nezadovoljstvo s pogajanji. "Rusija se mora premakniti. Preveč ljudi umre, na tisoče na teden, v strašni in nesmiselni vojni," je zapisal.
Kellogg zanika, da je predlagal delitev Ukrajine
V skladu s Kelloggovim predlogom bi zavezniške sile, med katerimi je poleg ukrajinskih omenil zlasti britanske in francoske, zasedle območja zahodno od reke Dnipro. Demilitarizirani pas bi jih ločeval od območij na vzhodu, ki jih je med vojno zasedla Rusija.
"Skorajda bi bilo lahko tako, kot se je zgodilo z Berlinom po drugi svetovni vojni, ko smo imeli rusko, francosko, britansko in ameriško območje," je dejal.
Ker bi zavezniške in ruske sile ločevala velika naravna ovira, prisotnost zavezniških sil po mnenju Kellogga za Rusijo ne bi bila predstavljala provokacije.
Kasneje je Keith Kellogg zanikal navedbe, da je predlagal delitev države.
Demilitarizirani pas bi po njegovih besedah lahko vzpostavili vzdolž obstoječih linij nadzora v vzhodni Ukrajini, vsebino pogovora povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Ali bo prihajalo do kršitev? Verjetno, ker se vedno dogajajo," je zatrdil, toda dodal, da bi jih bilo lahko nadzorovati. Priznal je sicer, da ruski predsednik Vladimir Putin predlogu morda ne bi bil naklonjen.
Kasneje je Kellogg zanikal navedbe, da je predlagal delitev države. Britanski časnik The Times je poročal, da je Kellogg v pogovoru predlagal, da bi britanske in francoske sile prevzele nadzor nad zahodno Ukrajino, medtem ko bi ruska vojska ostala na vzhodu. Rekel naj bi, da bi to "lahko spominjalo na delitev Berlina po drugi svetovni vojni".
Kasneje je na platformi X zapisal, da so bile njegove besede napačno razumljene: "Govoril sem o silah, ki bi podprle ukrajinsko suverenost po prekinitvi ognja. Nisem govoril o razdelitvi Ukrajine."
Evropa Ukrajini zagotovila še 21 milijard evrov pomoči
Medtem so v petek evropske države privolile v 21 milijard evrov vojaške pomoči Ukrajini, obrambni ministri EU pa so dejali, da ne vidijo znakov konca vojne.
Pred pogovorom Putina in Witkoffa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da ne smemo pričakovati prebojev, saj gre za proces normalizacije odnosov. Na vprašanje, ali bo govora tudi o srečanju Trumpa in Putina, je Peskov odgovoril: "Bomo videli. Odvisno, s čim je prišel Witkoff."
Witkoff se je pred srečanjem s Putinom srečal z Dmitrijevom v hotelu Grand Europe v Sankt Peterburgu. Dmitrijev, 49-letni vodja ruskega državnega sklada, je prejšnji teden obiskal Washington, s čimer je postal najvišji ruski uradnik, ki je potoval v ZDA od začetka invazije leta 2022.
Zelenski: Rusija uporablja tudi kitajske lovce
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek obiskal kraj ruskega raketnega napada na svoje rojstno mesto Krivi Rog, v katerem je 4. aprila umrlo 19 ljudi, med njimi devet otrok.
V ruskem raketnem napadu na Krivi Rog je umrlo 19 ljudi.
Takrat je Kremelj obtožil, da namerno podaljšuje vojno, in dejal, da se v ruski vojski bori na stotine kitajskih državljanov. "Imamo informacije, da se vsaj nekaj sto kitajskih državljanov bori v okviru ruskih okupacijskih sil," je dejal. "To pomeni, da Rusija očitno poskuša podaljšati vojno, tudi za ceno kitajskih življenj."
Zelenski je položil cvetje pred fotografije devetletnega Hermana Tripolca ter sedemletnih Arine Samodine in Radislava Jacka.
Kasneje je ponovno pozval k dobavi sistemov zračne obrambe. "O tem smo razpravljali tudi s predsednikom Trumpom – Ukrajina ne prosi samo za donacije, te sisteme smo pripravljeni tudi kupiti," je dejal in dodal: "Samo močno orožje lahko resnično zaščiti življenja, če imaš sosedo, kot je Rusija."
Trump: Te vojne ne bi bilo, če bi bil jaz predsednik
Trump je še pred izvolitvijo za novega predsednika ZDA večkrat trdil, da bi lahko ustavil vojno med Ukrajino in Rusijo v 24 urah. V petek je znova zapisal, da vojna ne bi izbruhnila, če bi bil leta 2022 predsednik. "Vojna, ki se nikoli ne bi smela zgoditi – in se ne bi zgodila – če bi bil jaz predsednik!!!" je zapisal.
Izmenjava ujetnikov
V začetku tega tedna sta Washington in Moskva izvedla izmenjavo ujetnikov.
Ameriško-ruska državljanka Ksenia Karelin je bila v Rusiji obsojena na 12 let zapora, ker je februarja 2022 ukrajinski humanitarni organizaciji darovala 51 dolarjev. V četrtek zjutraj so jo izpustili.
Zamenjal jo je nemško-ruski državljan Artur Petrov aretiran na Cipru leta 2023 zaradi nezakonitega izvoza mikroelektronike ruskim vojaškim dobaviteljem.
