Poljska, Madžarska in Češka zaradi nesolidarnosti v begunski krizi na Sodišče EU

"Sodišče je vselej skrajni ukrep," je poudaril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki še vedno upa, da bo mogoče najti izhod v sodelovanju s temi tremi državami.

Na njihove očitke, da lahko ima solidarnost različne oblike, na primer da je mogoče pomagati tudi z denarjem in podporo obalni straži, Timmermans odgovarja, da so seveda tudi vse te oblike pomoči pomembne, vendar ne morejo biti alternativa solidarnosti z drugo članico, ki se sooča z resno krizo.

Komisija je pravni postopek proti trojici sprožila sredi junija letos, konec julija jim je poslala drugi opomin, danes pa se je zaradi nezadovoljivih odzivov odločila, da zadevo preda sodišču.

Članice morajo v skladu s sprejeto zakonodajo vsake tri mesece sporočiti, koliko beguncev bodo sprejele v okviru sheme za premeščanje. Madžarska in Poljska nista sprejeli še nobenega begunca, Češka pa ni ukrepala že več kot leto dni.

Shema za premeščanje beguncev znotraj unije se je iztekla septembra, a v komisiji pravijo, da je obveznosti treba izpolniti do konca. Položaj primerjajo z neplačanim računom.

V Grčiji je po novembrskih navedbah komisije le še 750, v Italiji pa še 3100 oseb, ki jih je treba premestiti. Doslej so članice premestile okoli 31.500 oseb.

To je daleč od prvotnega cilja, zastavljenega pred dvema letoma, da bodo članice premestile 160.000 oseb. Pozneje so sicer članice ta cilj znižale na okoli 98.000 oseb, a še vedno so jih premestile znatno manj.

EU se sicer pogaja o reformi evropskega azilnega sistema, ki predvideva tudi vzpostavitev stalnega mehanizma za premeščanje beguncev v primeru resnih migracijskih kriz. Odločitve so predvidene junija prihodnje leto.

Komisija je sicer danes v pričakovanju razprave o migracijah na vrhu EU prihodnji teden razgrnila nov, politični načrt za celovit dogovor o vzdržni migracijski politiki do junija prihodnje leto, ki pa vključujejo v glavnem že znane poudarke in projekte.

Voditeljem priporoča nadaljevanje resnično celovitega pristopa, ki vključuje reformo azilnega sistema, krepitev partnerstev s tretjimi državami, odpiranje zakonitih poti v Evropo in zagotovitev ustreznih finančnih sredstev.

Ključno je po navedbah komisije zagotoviti preboj glede vprašanja ravnotežja med solidarnostjo in odgovornostjo v begunski krizi, pri čemer se kot morebitna rešitev kaže pristop, po katerem bi bilo premeščanje beguncev obvezno v primeru resnih kriz, v manj zahtevnih razmerah pa bi bilo prostovoljno.

Predlaga tudi, naj se nekatere elemente iz azilnega svežnja, na primer o evropski azilni agenciji in evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov Eurodac, sprejme prej, že do marca prihodnje leto.