Pogled v prihodnost: kakšna velesila bo Kitajska

Kitajska za zdaj še ni velesila, prav tako pa je več kot očitno, da država ni prevzela zahodnjaške demokratične oblike, med drugim piše Jacques. Med razlogi, zakaj Kitajska še ne spada med svetovne velesile, tako navaja relativno skromno vojaško moč, pa tudi (za zdaj) omejen političen vpliv. Kitajska vojska je v primerjavi s tisto v ZDA še precej "nebogljena". Tako imajo na primer Američani 11 letalonosilk, Kitajci pa so svojo prvo pravkar šele kupili. Po mnenju avtorja naj bi bil kitajski politični vpliv v primerjavi z drugimi velikimi globalnimi igralci še vedno precej majhen, kar naj bi bil prav tako eden izmed pokazateljev, da država še ni polnovredna velesila.

Kitajska kot velesila prihodnosti

Edino področje, na katerem bi po avtorjevem mnenju Kitajsko lahko šteli za nekakšno velesilo, je gospodarstvo. To je po nekaterih podatkih že veliko za približno polovice gospodarstva ZDA. Po najnovejših napovedih naj bi Peking v gospodarskem smislu prehitel Washington nekje okoli leta 2018. Poglavitni vzrok je po mnenju številnih mogoče iskati predvsem v številčnosti tamkajšnjega prebivalstva, medtem ko naj bi bila sama raven tehnologije in življenjski standard precej za tistim v Združenih državah. Ko govorimo o Kitajski kot o velesili, moramo torej govoriti o prihodnosti, med drugim poudarja Jacques.

"Pogosto se v očeh zahodnjakov zdi kitajska prevlada podobna ameriški, le še slabša. Prav tako številni danes vidijo kitajsko gospodarsko vpletanje v Afriki kot novo obliko kolonializma, a vse le ni tako preprosto," meni omenjeni ekonomist. Opozarja tudi, da gre v tem primeru za neke vrste zgodovinsko ignoranco, saj naj Kitajska nikoli v zgodovini ne bi bila kolonizator. Tako naj bi bilo za Kitajce v časih številnih dinastij značilno predvsem vojaško-ekonomsko sodelovanje s sosednjimi državami, medtem ko je kolonializem "izum" zahodnega sveta, med drugim pravi Jacques.

Ne bodo šli po poti kolonializma

Avtor tudi meni, da tovrstni zahodnjaški ekspanzionizem preprosto ni v njihovem DNK. "Kitajska ne bo takšna zavojevalka, kot so bile nekoč evropske države in je danes morda Amerika. Njeni bodoči voditelji bodo precej manj zaposleni z osvajanjem preostalega sveta ter precej bolj s stanjem v tej velikanski državi in svojim lastnim obstojem na oblasti.

Jacques tudi meni, da se počasi končuje doba, v kateri so si predvsem zahodne velesile svojo premoč gradile na vojaški premoči. To naj se po njegovem ne bi skladalo s kitajskim načinom razmišljanja in delovanja. "Kitajska moč bo v prihodnjih desetletjih vse bolj očitna in prevladujoča. Vir te moči bo izviral predvsem v gospodarstvu in kulturi. Čez čas bo kitajska gospodarska moč, predvsem na račun velikanskega prebivalstva, precej večja od tiste, ki so jo imele ZDA na vrhuncu svoje moči. Velik, če ne kar poglaviten dejavnik v kitajski svetovni prevladi pa bo imela tudi njihova kultura, ki se je že večkrat v zgodovini izkazala za odločilen dejavnik kitajskega uspeha," še zaključuje Martin Jacques.