evropske volitve
Ponedeljek, 10. 6. 2024, 0.12
1 teden, 3 dni
Po volilnem obratu na desno v Belgiji premier De Croo odstopil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
Odhajajoči belgijski premier Alexander De Croo.
Belgija se je na današnjih parlamentarnih in evropskih volitvah obrnila na desno, vendar ne tako zelo, kot so napovedovale javnomnenjske raziskave pred volitvami. Skrajno desna separatistična stranka Vlaams Belang, ki je vodila v anketah, je dosegla 21 odstotkov glasov, a jo je s 25 odstotki vendarle premagala flamska konservativna stranka (N-VA). Slabo pa se je odrezala stranka flamskih liberalcev Open VLD pod vodstvom premierja Alexandra De Crooja, ki je zvečer v solzah že napovedal odstop.
"Jutri bom odstopil kot predsednik vlade," je sporočil De Croo in priznal poraz njegove stranek Open VLD tako na parlamentarnih kot evropskih volitvah. Njegova stranka je prejela le okoli šest odstotkov glasov na nacionalni ravni, slabo pa se je odrezala tudi njegova sedemčlanska doslej vladajoča koalicija.
🇧🇪#Belgium:
— World Elects (@ElectsWorld) June 9, 2024
Prime Minister Alexander De Croo (Open VLD) have announced that he will resign tomorrow following the poor results of his party in today's elections.
The leader of his party also announced his resignation. pic.twitter.com/4M7EZiZrpJ
Skrajno desna stranka Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije, si je sicer obetala zmago, a je očitno zaostala za konservativno N-VA. Druge stranke v regiji, vključno z N-VA, sicer dosledno zavračajo sodelovanje z njo v vladi. Podobno velja na nacionalni ravni.
Volitve nacionalnega in treh regionalnih parlamentov
V Belgiji so sicer danes poleg zveznega parlamenta volili še tri regionalne parlamente - flamskega, v severni, večji in razvitejši Flandriji, kjer živi okoli 60 odstotkov prebivalcev, valonskega v južni Valoniji s 30 odstotki prebivalcev ter v dvojezični bruseljski regiji z desetimi odstotki prebivalcev.
Velik uspeh so na drugi strani zabeležili frankofonski liberalci (MR), ki so s približno 30. oz. 22 odstotki zmagali tako v Valoniji kot v Bruslju. Na zvezni ravni so osvojili okrog devet odstotkov glasov in njen vodja George-Louis Bouchez je za ponedeljek napovedal začetek koalicijskih pogajanj.
Sledijo jim flamski socialdemokrati, tem pa so tik za petami flamski krščanski demokrati.
Nekaj več kot devet odstotkov glasov je sicer dosegla tudi skrajno leva stranka (PTB-PVDA), katere sodelovanje v vladi pa prav tako ni verjetno.
Oblikovanje nove vlade bo težavno
Oblikovanje nove vlade bo najverjetneje zelo težavno in dolgotrajno, zlasti na nacionalni ravni, saj zapleten ustroj države in političnega sistema botruje težavnemu sestavljanju vladajoče koalicije, ki za večino potrebuje 76 poslancev. Po volitvah leta 2010 so za sestavo nove vlade potrebovali rekordnih 541 dni, skoraj 500 dni je trajalo oblikovanje večine tudi po zadnjih volitvah leta 2019.
