Ponedeljek, 24. 5. 2021, 10.19
3 leta, 6 mesecev
Po ugrabitvi Ryanairovega letala: "Nimam besed. Diktator je popolnoma zblaznel." #video
"Nimam besed. To je celo za beloruske razmere preseglo vse meje," o včerajšnji ugrabitvi Ryanairovega letala pravi politični analitik in poznavalec razmer v Belorusiji Aleš Maver. Predsednik Aleksander Lukašenko je po njegovih besedah s tem opozicijski voditeljici Svetlani Tihanovski sporočil, da ni več varna, Evropski uniji pa, da je "impotentna". V Bruslju se vrstijo obsodbe dogodka. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel ga je označil za mednarodni škandal in dejal, da so sankcije proti Belorusiji na mizi.
Beloruske oblasti so včeraj ugrabile Ryanairovo letalo, ki je bilo na poti iz Aten v Vilno, in posadko prisilile k pristanku v prestolnici Minsk, kjer so aretirali 26-letnega opozicijskega blogerja Romana Protaseviča, ki je bil med potniki na letalu.
66-letni beloruski diktator Aleksander Lukašenko državo s trdo roko vodi od leta 1994. Z ugrabitvijo Ryanairovega letala je včeraj poskrbel za enega svojih največjih mednarodnih škandalov. Potniki, ki so bili skupaj s Protasevičem na letalu, so po pristanku povedali, da je bil videti nervozen. "Obrnil se je proti ljudem in dejal, da mu grozi smrtna kazen," je dejala ena od potnic.
Tadeuš Gičan, sodelavec beloruskega opozicijskega Telegramovega kanala Next, ki ga je ustanovil Protasevič, je po poročanju STA pojasnil, da so bili na letu uslužbenci beloruske obveščevalne agencije KGB. "Ko je letalo vstopilo v beloruski zračni prostor, so uslužbenci KGB začeli spor s posadko Ryanaira, da je na letalu eksplozivna naprava," je dejal.
Gre za grožnjo mednarodni varnosti
"Kar se je zgodilo včeraj, je mednarodni škandal," je ob prihodu na izredni vrh Evropske unije dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da bo razprava o sankcijah na mizi zasedanja Evropskega sveta. "Pripravljamo različne opcije in možne ukrepe in upam, da bomo danes zvečer lahko glede tega sprejeli odločitev," je še pojasnil Michel in dodal, da gre za grožnjo mednarodni varnosti in civilnemu letalstvu ter se zavzel za odločen odziv Evropske unije.
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za "skrajno nesprejemljivo ugrabitev Ryanairovega letala". Ob tem je napovedala "zelo močan odgovor".
Kritična do ravnanja beloruskih oblasti je bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki da je "brez primere". Po njenih besedah je šlo za "prisilen pristanek" letala, vse druge razlage glede pristanka Ryanairovega letala v Belorusiji pa so "povsem neverodostojne". Pozvala je k takojšnji izpustitvi Protaseviča in njegove partnerke ter se zavzela za mednarodno preiskavo dogodka.
Incident obsodil tudi premier Janša
Slovenski premier Janez Janša ob prihodu na vrh EU ni dajal izjav. Je pa že pred tem obsodil incident in podprl nove sankcije. Kot je med drugim zapisal na Twitterju, morajo sankcije vključevati vse, kar Lukašenkov režim uporablja za svojo legitimacijo, vključno s športnimi dogodki. Zraven je objavil tudi fotografijo rokovanja Lukašenka s predsednikom evropske nogometne zveze Aleksandrom Čeferinom.
We support a proposal of @MorawieckiM for #EUCO agenda to be expanded. Sanctions have to include everything the #Lukashenko #regime is using to legitimize itself. Sports events included. @Tsihanouskaya @franakviacorka https://t.co/Syv0cn7yQu pic.twitter.com/2tQK2CVZMa
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 24, 2021
K takojšnji mednarodni preiskavi dogodka in izpustitvi vseh pridržanih je pozval tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. "Naš odgovor mora biti močan, takojšen in enoten. Evropska unija mora ukrepati brez obotavljanja in kaznovati odgovorne," je dejal v svojem govoru ob začetku zasedanja.
Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dogodek primerjal z dejanjem državnega terorizma proti evropski skupnosti. "Čas govorjenja in izjav je mimo, potrebujemo jasna dejanja, da bi spremenili način obnašanja tega zelo nevarnega režima," je bil oster.
"Lukašenko Tihanovski sporoča, da ni več varna"
"Nimam besed. To je celo za beloruske razmere preseglo vse meje, čeprav neka logika z vidika predsednika Aleksandra Lukašenka v tem je. Svoji tekmici in verjetno dejanski zmagovalki predsedniških volitev Svetlani Tihanovski, ki je bila tudi na tem Ryanairovem letalu teden dni prej, je po moje hotel sporočiti, da ni več varna, ko potuje po Evropi, ter da se lahko to zgodi tudi njej in njeni ekipi," pravi politični analitik in poznavalec razmer v Belorusiji Aleš Maver.
"Skoraj nujno bi morala EU prepovedati civilne lete nad Belorusijo," poudarja Aleš Maver.
Meni, da bi Lukašenko s tem dejanjem rad Tihanovsko prisilil tudi, da zapusti litovsko prestolnico Vilno, ki je zelo blizu beloruske meje, kar ji omogoča relativno dobro komunikacijo z ljudmi v Belorusiji. Maver pojasnjuje, da je sicer Lukašenko Tihanovsko sam deportiral v Vilno, a je zdaj očitno ocenil, da je tudi tam prenevarna, zato jo hoče prisiliti k umiku, na primer na Poljsko, kjer bi imela otežen stik z dogajanjem v Belorusiji, predvsem z Minskom.
Po Mavrovih besedah je Lukašenko z ugrabitvijo letal poslal signal tudi Evropski uniji, da je popolnoma "impotentna": "To je zdaj že vsaj drugi tak signal v zadnjih dveh mesecih. Prvi je bil marca letos, ko je zaprl praktično celotno vodstvo poljske manjšine v Belorusiji. Evropska unija torej poskuša nekako vplivati na dogajanje v Belorusiji, po drugi strani pa ni sposobna zaščititi niti pripadnikov poljske manjšine, čeprav je Poljska v Evropski uniji."
"Betonska, sovjetoidna pamet, ki vidi samo grobo silo in absolutno oblast"
"Po drugi strani pa to kaže na to, da je Lukašenko popolnoma iracionalen in popolnoma zblaznel. Gre za neko betonsko, sovjetoidno pamet, ki vidi samo grobo silo, absolutno oblast in nič drugega. Tukaj je kakršenkoli dialog seveda zelo težaven. Vpliv EU na dogajanje v Belorusiji je objektivno gledano omejen. Edina sila, ki bi lahko vplivala na Lukašenka, je Rusija, pri kateri pa je temeljni problem ta, da je ruski predsednik Vladimir Putin Lukašenkov posnemovalec," je še izpostavil Maver in dodal:
"Lukašenko je za Putina absolutni vzor. Zanj je to, kar je bil Benito Mussolini za Adolfa Hitlerja. Dejstvo je, da je bilo lažje v Belorusiji vzpostaviti takšen sovjetoidni diktatorski režim. V Rusiji je to malo težje, a končni Putinov cilj je enak, kar se vidi v tem, da posnema vse Lukašenkove rešitve v boju z opozicijo. Temeljni problem je torej v Moskvi. Rešitev te krize je možna samo preko menjave režima v Moskvi, vsi pa vemo, da je to nemogoče."
Kratkoročen ukrep, ki bi ga zdaj skoraj nujno morala sprejeti EU, je, kot pravi Maver, prepoved civilnih letov nad Belorusijo. Prepričan je, da bi morali takoj uvesti tudi nove sankcije zoper beloruski režim, pri čemer opozarja, da je EU do zdaj zamujala s sankcijami, kar je pri Lukašenku povečalo občutek varnosti.
"Evropa s Putinom dela v rokavicah"
Kot temeljni problem politike EU do držav nekdanje Sovjetske zveze Maver sicer izpostavlja odnos z Rusijo, ki je bil preveč naklonjen Putinu.
"EU je dolgo gledala na Putinov režim zelo blago. Nekako je kupila zgodbo, da Rusi niso sposobni za nič drugega kot za diktaturo. V zadnjih 20 letih se je Putinov režim zelo razbohotil in praktično razen baltskih držav ni sosede, kjer ne bi uveljavljal svoje protidemokratične in ekspanzionistične politike ter bolestne želje po obnovi sovjetskega imperija, Evropa pa pri tem zaradi strahu pred Rusijo in deloma, ker na Zahodu še vedno velja predstava o Sovjetski zvezi kot zaveznici v času druge svetovne vojne, s Putinom dela v rokavicah. Gotovo se ne da vplivati na razmere v Rusiji sami, bi pa morali delati v smeri, da Rusijo omejijo nanjo samo," je poudaril.
Beloruski veleposlanik že klican na pogovor
Zaradi nedeljske preusmeritev Ryanairovega letala in aretacije opozicijskega novinarja Protaseviča so iz Evropske službe za zunanje delovanje sporočili, da je generalni sekretar Stefano Sannino na zahtevo visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella na pogovor poklical beloruskega veleposlanika pri Evropski uniji Aleksandra Mihneviča. V pogovoru je obsodil "nesprejemljiv korak beloruskih oblasti, ki so civilno letalo prisilile v zasilni pristanek v Minsku in pridržale potnika Romana Protaseviča, neodvisnega beloruskega novinarja in aktivista".
"Veleposlanik Mihnevič je bil obveščen, da institucije in članice Evropske unije odločno obsojajo prisilno dejanje, s katerim so beloruske oblasti ogrozile varnost potnikov in posadke," so pojasnili na Evropski službi za zunanje delovanje.
Po mnenju Sanninija dejanje beloruskih oblasti predstavlja nov poskus utišanja vseh opozicijskih glasov v državi. Zahteval je tudi takojšnjo izpustitev Protaseviča.
Dodali so še, da bodo o tem incidentu danes razpravljali voditelji EU na vrhu v Bruslju. "EU bo preučila posledice teh dejanj, vključno z morebitnimi ukrepi proti odgovornim," so še navedli v evropski službi.
Ostri tudi na Češkem
Mihneviča, ki je tudi beloruski veleposlanik v Belgiji, je na pogovor poklicalo tudi belgijsko zunanje ministrstvo, za tovrsten ukrep pa so se odločili tudi na Češkem. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo beloruskega veleposlanika v Pragi. Tiskovna predstavnica češkega ministrstva je opozorila, da takšna kršitev mednarodnega prava ne more biti brez odgovora.
V torek bodo o incidentu razpravljali tudi veleposlaniki članic Nata. Po navedbah STA je uradnik Nata potrdil, da se zaveznice posvetujejo o prisilnem pristanku Ryanairovega letala v Belorusiji.
Več članic zavezništva je že obsodilo nedeljski incident, ko so beloruske oblasti prisilno preusmerile Ryanairovo potniško letalo in aretirale opozicijskega novinarja Protaseviča. "To je resen in nevaren incident, ki zahteva mednarodno preiskavo," pa je na Twitterju zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
74