Petek, 15. 9. 2023, 22.13
7 mesecev, 2 tedna
Po enem letu: smrt 22-letnega dekleta ni končala zatiranja žensk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
Po smrti Mahse Amini so v zahodnih državah priredili shode v podporo Irankam. Na fotografiji so udeleženke shoda v Berlinu 28. septembra lani.
Mineva leto dni od smrti mlade Iranke Mahse Amini, ki je umrla zaradi posledic nasilja verske policije. Njena smrt je sprožila množične proteste zlasti mladih Irancev proti avtoritarnemu sistemu, ki pa jih je iranska teokratska oblast zatrla z nasiljem.
Za takrat 22-letno Mahso Amini (tudi Džino Amini) je bila usodna pot na študij v glavno mesto Teheran, kjer jo je 13. septembra, teden dni pred začetkom študija mikrobiologije, na postaji podzemne železnice aretirala verska policija oziroma moralna policija (gašt-e eršad po perzijsko). Aminijeva, ki je bila kurdskega rodu in je bila doma iz enega od mest na zahodu Irana, naj bi kršila verska pravila, ker je hidžab nosila tako, da se je videlo nekaj pramenov las.
Usodni udarci v glavo
Na Aminijevo so se policisti spravili z udarci v glavo, kar so potrdili tudi očividci. Ti udarci so bili za mladenko usodni, saj je tri dni pozneje umrla zaradi možganske krvavitve. Policija se je sicer izgovarjala, da je bil zanjo usoden srčni infarkt, torej da jo je pokončalo njeno slabotno srce, ne pa udarci policistov. Da Mahsa ni umrla zaradi udarcev, ampak zaradi bolezni, piše tudi v uradnem obdukcijskem poročilu iranskih oblasti.
Njena smrt je sprožila dolgo tleče nezadovoljstvo številnih Irancev s teokratskim avtoritarnim sistemom, ki jim vlada že od leta 1979. Zlasti številne Iranke nasprotujejo strogim pravilom, ki jim jih zapoveduje islamska duhovščina.
Oblast zadušila upor v krvi
Na lanske množične proteste, zaradi katerih so nekateri že ugibali, ali se bo vladavina duhovščine v Iranu zrušila, se je iranska oblast odzvala podobno kot na druge proteste v preteklih letih – z nasiljem. Prav zaradi nasilja so protesti sčasoma pojenjali.
Fotografija enega od protivladnih protestov v iranski prestolnici Teheran septembra lani.
V protestih je bilo ubitih več kot 300 ljudi, med njimi več kot 40 otrok, so Združeni narodi sporočili novembra lani. Ameriška tiskovna agencija za človekove pravice (HRANA) pa je januarja letos navedla številko več kot 500, vključno s 70 otroki.
Vrnitev začasno umaknjene verske policije
Na tisoče Irancev je bilo aretiranih med meseci protestov po vsej državi, so junija letos v svojem poročilu zapisali Združeni narodi. Po podatkih Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice je Iran usmrtil sedem protestnikov zaradi njihove vpletenosti v nemire.
Po izbruhu protestov je oblast umaknila od številnih Irank osovraženo versko policijo z ulic, a je bilo to le začasno. Julija letos so se njene patrulje spet vrnile na ulice. Kot piše CNN, je v začetku avgusta letos tiskovni predstavnik policije general Saed Montazerolmahdi dejal, da bo moralna policija znova začela opozarjati in bo nato pridržala ženske, ki jih v javnosti ujamejo brez islamske naglavne rute.
Še strožji zakon
Še več, iranska oblast pripravlja še strožjo zakonodajo, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Osnutek zakona s 70. členi določa vrsto predlogov, vključno z veliko daljšimi zapornimi kaznimi za ženske, ki se nočejo oblačiti tako, kot jim narekuje islamska duhovščina.
Da je 89-miljonski Iran notranjepolitično razklan oziroma da ima tudi vladavina islamske duhovščine podporo v delu iranske družbe, kažejo shodi v podporo verskim zakonom o oblačenju. Na fotografiji vidimo udeleženke enega od takšnih shodov septembra lani.
Novi zakon tako določa, da bi žensko, ki noče nositi v javnosti hidžaba (islamske naglavne rute, ki naj bi zakrivala lase, vrat in ušesa), kaznovali z zaporno kaznijo od petih do desetih let in višjo denarno kaznijo do 360 milijonov iranskih rialov (nekaj več kot 7.900 evrov).
Umetna inteligenca v službi teokratskega sistema
Osnutek zakona meri tudi na slavne osebnosti, ki se lahko spopadejo z denarno kaznijo v višini do desetine svojega premoženja, prepovedjo opravljanje službe ali poklicne dejavnosti za določeno obdobje, pa tudi s prepovedjo mednarodnih potovanj in dejavnosti na družbenih omrežjih.
Če bo zakon sprejet, bodo v Iranu po novem kršiteljice zapovedi glede oblačenja iskali tudi z umetno inteligenco oziroma z nadzornimi kamerami, ki bodo prepoznavale kršiteljice. Iskanje kršiteljic s pomočjo nadzornih kamer so sicer iranske oblasti že začele izvajati.
Preventivno zapiranje ljudi
Poleg tega je iranska oblast pred prihajajočo obletnico v strahu pred novim izbruhom množičnih protestov začela pripirati ljudi, za katere sumijo, da bi lahko zanetili upor. Pred dnevi so pridržali tudi strica Mahse Amini.
