SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Papež Frančišek bo porezal ekstreme in iskal srednjo pot"

2

termometer

Krščanstvo ni v kamen vklesana ideologija, ampak živ evangelij, trdijo zagovorniki sprememb v Cerkvi. Konservativci jim odgovarjajo: gre za nevaren odmik od Kristusovega nauka.

V Vatikanu je bila od 5. do 19. oktobra izredna sinoda o družini. Na sinodi, kjer se je zbralo 191 škofov iz vsega sveta (t. i. sinodalni očetje), sodelovali pa so med drugim tudi nekateri poročeni laiki (vseh udeležencev sinode je bilo 253), niso sprejeli reformnih predlogov o obhajilu za ločene katolike, ki se znova poročijo, in o širšem sprejemanju in vključevanju homoseksualcev.

Spodletela cerkvena seksualna revolucija? "Papežu Frančišku je spodletela seksualna revolucija," je svoj prispevek o epilogu sinode naslovil nemški časnik Die Welt. So na sinodi res zmagali konservativni škofje pod vodstvom avstralskega kardinala Georga Pella nad reformnimi, ki jih vodi nemški kardinal Walter Kasper?

Slovenski moralni teolog Ivan Štuhec je prepričan, da ni tako. Konservativni škofje namreč na sinodi niso imeli večine, so še v manjšini, preprečili so le dvotretjinsko večino. Kot poudarja, bo na koncu papež odločil, kakšen bo sklepni dokument, ki bo ugledal luč sveta prihodnje leto.

Spremembe glede ločenih in ponovno poročenih Po napovedih Štuheca se bodo glede ločenih in ponovno poročenih na koncu zgodili premiki. O problematiki istospolno usmerjenih pa je dejal, da se je po njegovem mnenju zgodila taktična napaka, ker so to temo uvrstili na sinodo, ki govori o družinski problematiki.

S tem je sinoda dala kost za glodanje medijem, za katere je glavni problem vprašanje istospolnih skupnosti, ne pa družinska problematika. Veliko bolje bi bilo, če bi istospolno usmerjene obravnavali posebej, je prepričan Štuhec.

Papež ne bo sprejel ne konservativne ne progresivne linije Kot pravi, papež na koncu ne bo izbral ne konservativne linije (da torej ni nobenih sprememb) ne progresivne linije (da se Cerkev popolna prilagodi duhu časa), ampak bo privolil v smer, ki bo poskušala obe smeri združiti prek argumentov, ki zdržijo.

"Papež je dovolil svobodno razpravo na sinodi. Porezal bo vsa ekstremna stališča in iskal srednjo pot," napoveduje Štuhec. Ta glede Kasperja, ki je bil na sinodi glavni motor sprememb, pravi, da ni noben progresist, ampak zelo uravnotežen teolog, ki poskuša najti ravnotežje med naukom in razmerami, v katerih se je znašla Cerkev in za katere je treba najti nove rešitve.

Kaj storiti z ločenci? Kasper je sicer še pred sinodo v pogovoru za nemško televizijo ARD dejal, da homoseksualna partnerstva niso ideal Cerkve ali življenjski slog, ki bi ga podpirali, a da se jih na drugi strani ne sme diskriminirati in diskreditirati.

Kasper zagovarja tudi spremembe pri položaju razporočenih, torej ljudi, ki so v prvi zakonski zvezi doživeli polom in poskušajo svoje življenje zgraditi na novo, v novi zvezi. Ti so se znašli v položaju, ko ne morejo prejemati zakramentov, zlasti pogrešajo spoved in obhajilo.

Izgubljene generacije "Bog nikogar ne pusti dokončno pasti, če ga ta potrebuje," je prepričan Kasper, ki pravi tudi, da prepoved zakramentov od Cerkve ne oddaljuje samo ločenih, ampak tudi otroke iz njihovih poznejših zakonov.

"Če starši ne gredo k obhajilu, k maši, potem ne bodo šli niti njihovi otroci. S tem izgubimo naslednje generacije," opozarja nemški kardinal, ki poudarja, da krščanstvo ni v kamen vklesana ideologija, ampak živ evangelij.

Je nerazvezljivost zakonske zveze pod vprašajem? Že pred sinodo je proti Kasperjevim stališčem nastopil njegov rojak, kardinal Gerhard Ludwig Müller, prefekt kongregacije za nauk veke. Ta je videl v Kasperjevih predlogih nevarnost za katoliški nauk.

"Če bodo v prihodnje lahko tudi katoličani, ki so še drugič sklenili zakonsko zvezo, pristopali k obhajilu, bo to postavila pod vprašaj nerazvezljivost zakona. (…) Zakramenti ljudi ne smejo disciplinirati, toda po drugi strani tudi niso nekakšen tolažilni obliž, ki bi omogočal lahkoten izhod iz težkega položaja," opozarja Müller.

Kdo v Cerkvi podpira reforme? Na sinodi pa je bil glavni Kasperjev nasprotnik avstralski kardinal Georg Pell. Po besedah avstralskega kardinala reforme, povezane z družino, podpira samo manjšina radikalcev: "Cerkev ne sme iti v to smer, saj bo to kapitulacija pred lepoto in močjo katoliške tradicije. (…) Če gredo ljudje v napačno smer, ni vrednota za Cerkev, da reče, da je to dobro. Veliko ljudi, ko so zunaj in ne sprejemajo naših stališč, bi to pozdravilo. Toda zagotovo tega ne bi pozdravili ljudje, ki sedijo v klopeh, dobri ljudje."

Pella so javno podprli tudi bruseljski nadškof Andre-Joseph Leonard, južnoafriški kardinal iz Durbana Wilfrid Napier in vatikanski državni tajnik Pietro Parolin. Nekateri mediji so že začeli pisati o uporu škofov, piše spletna stran Life Site.

Ne upor, ampak stalnica v Cerkvi Štuhec meni, da je takšno govorjenje o uporu pretirano. "Tako je bilo že na drugem vatikanskem koncilu, ko so nekateri vztrajali pri starih položajih, drugi pa so zagovarjali modernejše rešitve. To ni noben upor, to je stalnica Cerkve."

Novo merjenje moči v Cerkvi bo že prihodnje leto, ko bo na vrsti redna sinoda, ki bo prav tako posvečena družini.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin