Četrtek, 15. 2. 2024, 6.24
2 meseca, 1 teden
722. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ocena stroškov obnove Ukrajine je enormna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,89
Ocena stroškov je v primerjavi s tisto pred enim letom, ko je znašala 411 milijard dolarjev oziroma 383 milijard evrov, narasla za skoraj 70 milijard evrov.
Posodobljena začasna ocena stroškov obnove in okrevanja v Ukrajini trenutno znaša 486 milijard ameriških dolarjev oziroma 452,8 milijarde evrov za naslednje desetletje, so danes ob bližajoči se drugi obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino sporočili Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska komisija in ukrajinska vlada.
19.24 Ukrajina bo v okviru centra na Poljskem z Natom delila vojne izkušnje
18.20 Ocena stroškov obnove Ukrajine dosegla skoraj 500 milijard dolarjev
13.45 V napadu v ruskem Belgorodu umrlo pet ljudi
13.22 Na varnostni konferenci v Münchnu letos v ospredju vojni v Ukrajini in Gazi
9.08 Putin bi za predsednika ZDA raje Bidna kot Trumpa
8.52 Rusija izvedla obsežne raketne napade v Ukrajini
6.26 Obrambni ministri Nata predvsem o podpori Ukrajini
19.24 Ukrajina bo v okviru centra na Poljskem z Natom delila vojne izkušnje
Zveza Nato in Ukrajina bosta v poljskem mestu Bydgoszcz ustanovili center za analizo in usposabljanje, v okviru katerega bo med drugim Kijev s članicami Nata delil izkušnje iz vojne z Rusijo. Naloge centra bodo podrobneje določili v prihodnjih mesecih, cilj pa je, da bi končno odločitev o vzpostavitvi centra julija sprejeli voditelji članic.
"Danes smo se odločili, da ustanovimo novi skupni center za analizo, urjenje in usposabljanje v poljskem mestu Bydgoszcz," je po zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, ki je potekal v okviru zasedanja obrambnih ministrov Nata, povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Ukrajina bo tako lahko z Natom delila izkušnje, pridobljene v dvoletni vojni z Moskvo. Center pa bo poleg tega ukrajinskim vojakom nudil platformo za urjenje in usposabljanje skupaj s kolegi iz članic zavezništva.
Stoltenberg je pojasnil, da so danes sprejeli politično odločitev, v prihodnjih tednih in mesecih pa bodo strokovnjaki podrobneje določili naloge centra. Izrazil je upanje, da bodo dokončno odločitev o vzpostavitvi centra na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu sprejeli voditelji držav članic.
V mestu Bydgoszcz v osrednji Poljski sicer že deluje Natov center za skupno urjenje vojakov.
Nadaljnja podpora Ukrajini je bila ena od osrednjih tem današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Že v sredo pa je potekalo virtualno srečanje kontaktne skupine za podporo Kijevu pod vodstvom ZDA.
Zasedanje, ki se ga je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, je potekalo v luči priprav na julijski vrh v ZDA ob 75-letnici obstoja Nata. Med drugim so govorili izpolnjevanju cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke.
18.20 Ocena stroškov obnove Ukrajine dosegla skoraj 500 milijard dolarjev
Posodobljena začasna ocena stroškov obnove in okrevanja v Ukrajini trenutno znaša 486 milijard ameriških dolarjev oziroma 452,8 milijarde evrov za naslednje desetletje, so danes ob bližajoči se drugi obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino sporočili Združeni narodi, Svetovna banka, Evropska komisija in ukrajinska vlada.
Ocena stroškov je v primerjavi s tisto pred enim letom, ko je znašala 411 milijard dolarjev oziroma 383 milijard evrov, narasla za skoraj 70 milijard evrov.
Ukrajinske oblasti ocenjujejo, da bo država samo letos potrebovala približno 14 milijard evrov za prednostne naloge takojšnje obnove, s posebnim poudarkom na podpori in mobilizaciji zasebnega sektorja ter obnovi stanovanj, prometne in storitvene infrastrukture.
Približno 5,1 milijarde evrov financiranja za letošnje leto je že zagotovljenih, manjka pa še približno 8,9 milijarde, še navaja skupno sporočilo, objavljeno na spletni strani Evropske komisije.
"Ukrajina ob podpori mednarodnih partnerjev kljub še vedno trajajoči vojni nadaljuje z izvajanjem programa hitre obnove. Potrebe so se v zadnjem letu še naprej povečevale. Glavni vir za obnovo Ukrajine bi morala biti zaplemba ruskega premoženja, zamrznjenega na Zahodu. Ta proces moramo začeti že letos," je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal.
Ocena neposredne škode, ki je bila v Ukrajini povzročena od začetka ruske invazije 24. februarja 2022 do 31. decembra lani, znaša 141,6 milijarde evrov. Največ škode je bilo povzročene na stanovanjskih stavbah, sledita transport in industrija, veliko škode pa je tudi v kmetijstvu in energetskem sektorju.
V trenutni oceni skupnih stroškov obnove in okrevanja v Ukrajini za obdobje desetih let so sicer zajeti ukrepi, ki upoštevajo obnovo države v smeri sodobne, nizkoogljične, vključujoče in podnebno odporne prihodnosti, še navajajo Evropska komisija, Svetovna banka in ZN.
13.45 V napadu v ruskem Belgorodu umrlo pet ljudi
V letalskem napadu na rusko mesto Belgorod je bilo danes ubitih najmanj pet ljudi, med njimi en otrok. Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij še sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, je bilo 18 ljudi ranjenih, od tega pet otrok.
V objavi na kanalu Telegram je še zapisal, da ranjene vozijo v bolnišnice in jim zagotavljajo vso potrebno pomoč.
Na videoposnetkih iz mesta blizu meje z Ukrajino, objavljenih na družbenih omrežjih, je videti razbito izložbo trgovine, obdano z ruševinami. Na enem je videti truplo, pokrito z odejo.
Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so nad regijo s protiraketnim sistemom sestrelili 14 ukrajinskih raket. Ukrajina teh navedba za zdaj ni komentirala.
Mesto Belgorod leži kakih 30 kilometrov od meje z Ukrajino in je bilo že večkrat cilj obstreljevanja kijevskih sil. Tamkajšnje oblasti so januarja začele evakuirati nekatere prebivalce iz mesta, potem ko so uradniki sporočili, da je bilo v ukrajinskem napadu konec decembra ubitih 25 ljudi. Mesto je odtlej zapustilo na stotine ljudi, med njimi kakih 400 otrok.
13.22 Na varnostni konferenci v Münchnu letos v ospredju vojni v Ukrajini in Gazi
V bavarski prestolnici bo od petka do nedelje potekala že 60. Münchenska varnostna konferenca (MSC), ki bo letos gostila rekordno število svetovnih politikov in strokovnjakov s področja varnosti in obrambe. V ospredju letošnjih razprav bodo vojni v Ukrajini in Gazi ter migracije in podnebne spremembe.
Vodja MSC Christoph Heusgen je pred začetkom tridnevnega dogodka izrazil pričakovanje, da bo konferenca priložnost za razpravo o vojnah v Ukrajini in Gazi, pa tudi o tistih sporih, ki so deležni manjše pozornosti svetovne javnosti, kot je na primer vojna v Sudanu, zaradi katere je moralo domove zapustiti že več milijonov ljudi.
Glede na navedbe organizatorjev se bo letošnje konference udeležilo okoli 50 predsednikov in premierjev, več kot sto ministrov ter številni predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij.
Končni seznam udeležencev bodo objavili tik pred začetkom konference, za zdaj pa je znano, da se je bodo med drugim udeležili nemški kancler Olaf Scholz, ameriška podpredsednica Kamala Harris in vodja ameriške diplomacije Antony Blinken, generalni sekretar ZN Antonio Guterres ter izraelski predsednik Jicak Hercog.
V München bo prišel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na konferenci pred dvema letoma tik pred rusko invazijo mednarodno skupnost še prosil za pomoč.
Konference se bo tokrat udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.
Organizatorji letos na konferenco niso povabili predstavnikov Rusije in Irana. Heusgen je za nemško tiskovno agencijo dpa kot razlog za to navedel, da do zdaj niso kazali pripravljenosti za resna pogajanja in smiseln dialog. So pa povabili ruske in iranske nevladne organizacije, je dodal.
Tradicionalno bodo MSC zaznamovale tudi številne varnostne zapore in protesti. Za soboto je napovedan protestni shod nasprotnikov konference, ki bodo simbolno obkolili prizorišče. Skupno so sicer za zdaj prijavili okoli 20 shodov, so sporočili iz münchenske policije. Zaradi zagotavljanja varnosti bo zaprto širše območje okoli hotela Bayerischer Hof, kjer tradicionalno poteka MSC. Za varnost bo predvidoma skrbelo okoli pet tisoč policistov.
9.08 Putin bi za predsednika ZDA raje Bidna kot Trumpa
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo za rusko televizijo dejal, da bi mu bilo ljubše, da na predsedniških volitvah v ZDA novembra zmaga Joe Biden, ki je po njegovih besedah predvidljiv politik starega kova in ima več izkušenj kot Donald Trump. Poudaril je, da je njegova država pripravljena sodelovati z vsakim, ki bo zmagal na volitvah novembra letos, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob to izjavo pa se je že obregnil Trump, ki pravi, da daje Putin prednost Bidnu, ker mu bo predal Ukrajino.
Zavrnil je vprašanja o starosti in duševnem zdravju Bidna, ki bo kmalu po volitvah dopolnil 82 let, češ da ni zdravnik. Dejal je, da ob njunem zadnjem srečanju leta 2021 ni opazil ničesar posebnega. Je pa bil kritičen do Bidnove politike glede vojne v Ukrajini, ki da je izjemno škodljiva in napačna.
Ruski predsednik je sicer poudaril, da bo Kremelj sodeloval z vsakim, ki bo pridobil zaupanje ameriške javnosti in zmagal na predsedniških volitvah. Biden je že leta oster kritik Putina in ga je pred invazijo na Ukrajino označil za morilca.
Putin je Trumpa pred njegovo prvo kandidaturo na ameriških predsedniških volitvah leta 2016 označil za izjemnega in nadarjenega. Tudi Trump je pred volitvami leta 2016 namignil, da bi se s Putinom zelo dobro razumela.
Trump je nedavno sprožil plaz kritik z izjavo, da bo spodbudil Rusijo, naj napade vsako članico zveze Nato, ki ne bo izpolnila cilja zavezništva glede finančnega prispevka.
V odzivu na Putinove izjave je Trump v sredo zvečer na volilnem zborovanju v Južni Karolini dejal, da gre za velik kompliment. "Z njim sem se dobro razumel, vendar noče imeti mene, ampak Bidna," je dejal. "Biden mu bo dal Ukrajino," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
8.52 Rusija izvedla obsežne raketne napade v Ukrajini
Massive Russian missile attack on Ukraine this morning. Explosions heard in many Ukrainian cities. There have been hits of civilian infrastructure, according to local authorities.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) February 15, 2024
📹: Bucha mayor. This was created by a shot down Russian missile. pic.twitter.com/atZow3xrhV
Rusija je preteklo noč in zgodaj davi izvedla obsežne raketne napade na cilje v skoraj vseh delih Ukrajine. V mestu Lvov na zahodu Ukrajine je bil cilj napada infrastrukturni objekt, poškodovana je bila tudi šola. Zgolj na to območje so skupaj izstrelili približno deset raket, je na platformi za sporočanje Telegram zapisal župan Lvova Andrij Sadovij. Dva človeka sta bila ranjena.
O napadu so poročali tudi iz regije Zaporožje na jugovzhodu države, pri čemer je bil ranjen en človek in poškodovan en infrastrukturni objekt.
Guverner regije Harkov na severovzhodu Ukrajine Oleg Sinegubov je sporočil, da je bila v raketnem napadu na kraj Čugujiv ubita 67-letna ženska. Regija Harkov ob meji z Rusijo je po navedbah dpa sicer praktično vsak dan tarča napadov, tako raketnih kot tudi topniških in napadov z brezpilotnimi letalniki.
O eksplozijah so poročali tudi iz regij Hmelnicki, Poltava in Dnipropetrovsk, kjer po prvih podatkih ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih.
Po navedbah mestnih oblasti v Kijevu, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, je v prestolnici več kot dve uri veljalo opozorilo pred zračnim napadom, vendar je protiletalska obramba uničila vse sovražne rakete, usmerjene proti mestu.
Celotna Ukrajina je bila sicer danes več kot dve uri v splošni pripravljenosti za zračni napad, potem ko je ukrajinska vojska opozorila, da je iz oporišča na skrajnem severu Rusije vzletela skupina bombnikov. Čez nekaj ur so splošno pripravljenost preklicali, ukrajinske letalske sile pa so na Telegramu zapisale, da je raketne grožnje konec.
Iz Ukrajine so o vzletu ruskih strateških bombnikov poročali že januarja in v začetku februarja. Konec decembra lani je Rusija s tovrstnimi vojaškimi letali izvedla val napadov v ukrajinskih mestih, vključno s prestolnico Kijev, v katerih je bilo ubitih 39 ljudi.
3
6.26 Obrambni ministri Nata predvsem o podpori Ukrajini
Obrambni ministri držav članic Nata, med njimi slovenski minister Marjan Šarec, se bodo popoldne v okviru sveta Nato-Ukrajina sestali z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, ki jim bo predstavil aktualno stanje na bojišču.
Potem ko so o vojaški pomoči Ukrajini razpravljali že na sredinem virtualnem srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA, se bodo danes posvetili predvsem pomoči v okviru Natovega celovitega paketa pomoči.
Nadaljnja podpora Ukrajini bo tudi del dopoldanske razprave, na kateri bodo sodelovali zgolj ministri držav članic in Švedske. Govorili bodo o potrebi po krepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije, da bi lahko še naprej pomagali Kijevu in popolnili lastne zaloge.
Današnje zasedanje bo sicer potekalo v luči priprav na julijski vrh voditeljev članic v Washingtonu, s katerim bodo obeležili 75-letnico zavezništva. Med drugim bodo ministri govorili o izpolnjevanju zaveze o najmanj dveh odstotkih bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke, o kateri so se voditelji dogovorili julija lani v Vilni.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v sredo sporočil, da bo letos ta cilj doseglo 18 od 31 članic zavezništva. Slovenija ga ne bo izpolnila.
