SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ukrajina žaluje, to se je znašlo na trgu #vŽivo

10

termometer

(SPREMLJAMO DOGAJANJE V UKRAJINI.) Ukrajina žaluje za svojimi umrlimi. Danes so na osrednjem trgu mesta Lviv postavili na desetine praznih vozičkov v spomin na otroke, ubite v invazji. Tam je sicer danes odjeknilo več eksplozij, Rusi pa naj bi napadli tudi kijevsko četrt Podil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen izrazil pričakovanje hitrega napredka pri obravnavi prošnje Ukrajine za članstvo v EU. Medtem pogajanja med Rusijo in Ukrajino še vedno niso prinesla konkretnih rezultatov. Rusija trdi, da ni kriva za bombardiranje gledališča v Mariupolu, in zanj obtožuje ukrajinske nacionaliste in bataljon Azov. V Natu pravijo, da je ruska ofenziva za zavzetje Kijeva zastala. Britanske obveščevalne službe trdijo, da imajo Rusi precejšnje težave z oskrbo vojske, tudi s hrano in gorivom, zato so morali upočasniti napade in poskrbeti za varovanje oskrbovalnih vodov. Pentagon opozarja, da je Rusija ostala brez sodobnega in natančnega orožja, kar bi lahko povzročilo še več civilnih žrtev. 

Dnevni pregled dogajanja: 

20.59 Tako izgleda Mariupol: središča mesta več ni
20.10 Po navedbah Rusije pogajanja napredujejo 
20.04 V napadu na vojašnico naj bi umrlo najmanj 45 ljudi 
19.17 Putin v pogovoru z Macronom obtožil Ukrajino vojnih zločinov
17.38 Italija ponudila obnovo gledališča, Grčija obnovo porodnišnice v Mariupolu
17.42 Na trgu v Lvivu postavili 109 praznih otroških vozičkov
17.25 Zelenski pričakuje pospešitev obravnave prošnje za članstvo Ukrajine v EU
16.26 ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 816 civilistov
15.59 Putin na zborovanju v Moskvi pohvalil junaško rusko vojsko
15.30 Članice EU izvažale orožje v Rusijo tudi po embargu leta 2014
15.09 Od začetka invazije naj bi ruske rakete v Črnem morju zadele tri panamske ladje
15.06 V Lvovu z vozički proti ubojem otrok
15.03 Baltske države in Bolgarija izgnale ruske diplomate
14.25 Rusi praznujejo obletnico zavzetja Krima
14.18 ZN opozarjajo, da v Mariupolu zmanjkuje vode
13.28 Putin v pogovoru s Scholzem Ukrajino obtožil zavlačevanja in vojnih zločinov
10.58 To je ostalo od gledališča v Mariupolu
10.31 Olajšan postopek netrgovskih premikov hišnih živali iz Ukrajine
9.55 Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine
9.30 Obroč okoli Mariupola vse ožji 
8.37 Rusija vzpostavila območje prepovedi letenja nad Donbasom
8.20 Župan: V Lvovu za zdaj žrtev ni  
7.55 "Mariupol bo verjetno padel v prihodnjih tednih"
7.50 Nadaljuje se reševanje ujetih v gledališču v Mariupolu
7.05 Ruske sile napadle območje letališča Lvov na zahodu Ukrajine
5.00 Ob obletnici ruske priključitve Krima Biden in Ši o ruski invaziji na Ukrajino
3.30 Ruske sile raketirale mesto Rubižne 
3.15 Avstralija uvaja nove sankcije proti Rusiji 
3.00 Ruska novinarka ponudbe Francije ne bo sprejela 
00.30 Janša: Obisk Kijeva ni bil usklajen z Rusijo
00.00 Blinken ruske napade na civiliste v Ukrajini označil za vojni zločin

20.59 Tako izgleda Mariupol: središča mesta več ni

Mariupol se sooča z "apokaliptičnim" uničenjem. Boji potekajo v središču obleganega mesta, kjer je brez hrane in vode ujetih 350 tisoč civilistov. Župan Mariupola Vadim Boychenko je dejal, da so bili današnji spopadi izjemno intenzivni. "Središča mesta ni več. Ni majhnega koščka zemlje, kjer ne bi bilo znakov vojne," je dejal.

20.10 Po navedbah Rusije pogajanja napredujejo 

Moskva in Kijev sta zbližala stališča glede zahtev po nevtralnosti Ukrajine in odpovedi članstvu v Natu, je po novem krogu pogajanj danes sporočil vodja ruske pogajalske delegacije Vladimir Medinski. Vodja ukrajinske delegacije Mihajlo Podoljak pa je medtem opozoril, da so izjave Rusije njihove zahteve in da stališče Ukrajine ostaja nespremenjeno.

20.04 V napadu na vojašnico naj bi umrlo najmanj 45 ljudi 

Rusko ministrstvo za obrambo je nocoj potrdilo napad na letališče, kjer so bila parkirana ukrajinska lovska letala, poroča dpa. Kot so dodali, so napadli tudi skladišča streliva v predmestjih mest Mikolajev in Voznesensk.

Po raketnem napadu na vojašnico v predmestju Mikolajeva na jugu države od tam poročajo o množičnih žrtvah, poroča britanski BBC. Po nekaterih informacijah naj bi umrlo najmanj 45 ljudi.

19.17 Putin v pogovoru z Macronom obtožil Ukrajino vojnih zločinov

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem v pogovoru s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom Kijev obtožil vojnih zločinov in dejal, da Moskva dela "vse, kar je mogoče", da bi preprečila smrt civilistov v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pozornost so pritegnili številni vojni zločini, ki jih dnevno zagrešijo ukrajinske varnostne sile," so po pogovoru sporočili iz Kremlja.

Pri tem je Kremelj opozoril "zlasti na množične raketne in topniške napade na mesta v Donbasu".

Putin je Macronu dejal, da ruska vojska "dela vse, kar je v njeni moči, da bi zaščitila življenja miroljubnih civilistov, vključno z organizacijo humanitarnih koridorjev za njihovo varno evakuacijo", so sporočili iz Kremlja.

Voditelja sta razpravljala tudi o poteku pogajanj med Moskvo in Kijevom.

Kot so sporočili iz Kremlja, je pobuda za klic prišla s strani Macrona. Ta je, kot so sporočili iz Elizejske palače, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Mariupolu in znova pozval k ustavitvi obleganja in humanitarnemu dostopu v mesto.

Med zadnjim od več telefonskih klicev med obema voditeljema, odkar se je pred tremi tedni začela ruska invazija, je Macron danes "znova zahteval takojšnje spoštovanje premirja" v Ukrajini, so sporočili iz njegovega urada.

17.38 Italija ponudila obnovo gledališča, Grčija obnovo porodnišnice v Mariupolu

Italija je ponudila obnovo gledališča v zaradi vojne v Ukrajini razdejanem mestu Mariupol na vzhodu države. Grčija pa je sporočila, da je pripravljena obnoviti porodnišnico, v kateri so prejšnji teden v napadu ruskih sil umrli trije ljudje, med njimi tudi otrok, poročajo tuje tiskovne agencije.

Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je v četrtek sporočil, da je italijanska vlada dala zeleno luč njegovemu predlogu, da bi Ukrajini "ponudili vire za čimprejšnjo obnovo gledališča".

Grčija pa je pripravljena obnoviti porodnišnico v opustošenem ukrajinskem mestu Mariupol, je danes sporočil grški premier Kiriakos Micotakis.

"Grčija je pripravljena obnoviti porodnišnico v Mariupolu, središču grške manjšine v Ukrajini, mestu, ki je našemu srcu drago, in simbolu barbarstva vojne," je v tvitu zapisal Mitsotakis.

17.42 Na trgu v Lvivu postavili 109 praznih otroških vozičkov

1 / 4
2 / 4
3 / 4
4 / 4

Predstavniki mestne hiše Lviv so 109 otroških vozičkov postavili v vrste. Vsak voziček za enega otroka, ubitega od začetka vojne, so sporočile ukrajinske oblasti.

"Spomnite se svojih otrok, ko so bili majhni in so sedeli v takih vozičkih," je dejala Žuravka Natalia Tonkovyt, kanadska državljanka ukrajinskega porekla, ki je šla mimo.

"Nekaterih otrok starši ne bodo več mogli posesti v vozičke, ker so mrtvi," je dodala.

17.25 Zelenski pričakuje pospešitev obravnave prošnje za članstvo Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes po videopogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen izrazil pričakovanje hitrega napredka pri obravnavi prošnje Ukrajine za članstvo v Evropski uniji. Kot je dejal, mu je von der Leynova obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da pospeši vstop Ukrajine v EU.

"Postali bomo polnopravna članica EU," je dejal Zelenski, poroča britanski BBC. "Birokratski procesi, ki običajno trajajo leta, se bodo pospešili in skrajšali za mesece in tedne," je dodal.

Voditelji EU so sicer minuli teden na neformalnem vrhu v Versaillesu poudarili, da Ukrajina sodi v evropsko družino, vendar pa Kijev želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v Uniji ni dobil. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v Unijo ni.

Voditelji so poudarili tudi, da Ukrajina sodi v evropsko družino, a glede samega članstva so zgolj potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: "EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro."

16.26 ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 816 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 816 civilistov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1.333 ranjenih civilistov.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje, saj komisariat ne more zbrati natančnih informacij iz nekaterih najbolj prizadetih mest, vključno z Mariupolom.

Sodelavci ZN namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, komisariat pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

"Največ žrtev med civilnim prebivalstvom je bilo po uporabi eksplozivnega orožja dolgega dosega, vključno s težkim topništvom in raketometi ter raketnimi in zračnimi napadi," so sporočili iz urada.

15.59 Putin na zborovanju v Moskvi pohvalil junaško rusko vojsko

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi na stadionu Lužniki nagovoril več deset tisoč Rusov, ki so se tam zbrali na dogodku ob osmi obletnici ruskega zavzetja polotoka Krim leta 2014. Ob tem je Putin pohvalil "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini in ruske vojake označil za junake, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zbrani na stadionu so mahali z ruskimi zastavami in zastavami s črko Z, ki je v zadnjem času v Rusiji postala simbol podpore vojni v Ukrajini.

Putin je v svojem nagovoru dejal, da bodo uresničeni vsi načrti Kremlja glede Ukrajine. "Vemo, kaj moramo storiti, kako bomo to storili in za kakšno ceno. In vsekakor bomo uresničili vse svoje načrte," je dejal ruski voditelj.

Množica je vzklikala: "Za Rusijo! Za zmago!" Nad odrom je bil med drugim tudi zapis "Za svet brez nacizma". Današnje zborovanje v Moskvi je potekalo v čast osmi obletnici ruske priključitve polotoka Krim, do katerega je formalno prišlo 18. marca 2014.

Medtem ko je Putin nagovarjal množico, je na ruski državni televiziji prišlo do prekinitve posnetka, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ruske oblasti so že dejale, da je šlo za "tehnične težave".

15.30 Članice EU izvažale orožje v Rusijo tudi po embargu leta 2014

Kljub embargu o prepovedi prodaje orožja Rusiji, ki ga je EU uvedla leta 2014 po nezakoniti ruski priključitvi polotoka Krim, je vsaj deset članic EU med letoma 2015 in 2020 v Rusijo izvozilo za skupaj 346 milijonov evrov orožja, ugotavlja Investigate Europe (IE), ki se sklicuje na podatke uradnih registrov izvoza orožja iz sedemindvajseterice.

EU je enotna v obsodbi ruske agresije na Ukrajino. Vendar je bil pred dobrim letom ruski predsednik Vladimir Putin s svojo vojsko še vedno pomembna stranka evropske orožarske industrije, piše IE na spletni strani. Po podatkih delovne skupine Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), ki so jih analizirali, je namreč tretjina držav članic EU izvažala orožje v Rusijo, pri tem pa so uporabile pravno vrzel v predpisih Unije.

Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Finska, Slovaška in Španija so - v različnem obsegu - Rusiji prodale "vojaško opremo", ugotavlja IE. Pri tem poudarja, da je izraz "vojaška oprema" širok in lahko vključuje rakete, bombe, torpede, puške in rakete, kopenska vozila in ladje.

Na vrhu seznama evropskih izvoznikov orožja je Francija, ki je prodala za 152 milijonov evrov vojaške opreme. Analiza IE je pokazala, da je Francija izvozila 44 odstotkov vsega evropskega orožja v Rusijo.

Francija je od leta 2015 izdala dovoljenja za izvoz vojaške opreme, ki spada v kategorijo "bomb, raket, torpedov, raket, eksplozivnih nabojev", orožja, ki je neposredno smrtonosno, pa tudi "opremo za fotografiranje in letala z njihovimi komponentami".

Francoski izvoz vključuje tudi "termične kamere za več kot tisoč ruskih tankov, pa tudi navigacijske sisteme in infrardeče detektorje za bojna letala in bojne helikopterje". Kremelj je te kupil od podjetij Safran in Thales, katerih glavni delničar je francoska država. To opremo je zdaj mogoče najti na krovu kopenskih vozil, letal in helikopterjev, ki delujejo na ukrajinski fronti, opozarja IE.

Nemčija je po podatkih, ki jih je zbral IE, v Rusijo izvozila za 121,8 milijona evrov vojaške opreme, kar je 35 odstotkov vsega izvoza orožja EU v Rusijo. V glavnem gre za ladje ledolomilke, pa tudi puške in "posebna zaščitna" vozila.

Na tretjem mestu je Italija, ki je med letoma 2015 in 2020 Rusiji prodala za 22,5 milijona evrov vojaške opreme, ugotavlja IE. Preiskava IE je pokazala, da je bila prva velika pogodba podpisana leta 2015, ko je vlada takratnega premierja Mattea Renzija italijansko podjetje Iveco pooblastila za prodajo kopenskih vozil v vrednosti 25 milijonov evrov v Rusijo.

Češka je, kot navaja IE, med letoma 2015 in 2019 vsako leto izvažala letala, manjše brezpilotne letalnike, letalske motorje in letalsko opremo.

Avstrija je v Rusijo še naprej vsako leto izvažala vojaško opremo, gladkocevno orožje kalibra manj kot 20 milimetrov, drugo orožje in avtomatsko orožje kalibra 12,7 milimetra ter "naprave za nastavitev streliva in vžigalnikov ter posebej zasnovanih komponent".

Investigate Europe je vseevropski projekt za raziskovalno novinarstvo, ki ga vodi devet novinarjev iz več evropskih držav. Njihova metoda dela je, da hkrati raziskujejo vprašanja, delijo vse informacije in navzkrižno preverijo dejstva in potencialno nacionalno pristranskost.

15.09 Od začetka invazije naj bi ruske rakete v Črnem morju zadele tri panamske ladje

Ruski izstrelki naj bi od začetka invazije na Ukrajino v Črnem morju zadeli tri tovorne ladje, ki so plule pod zastavo Paname, je ta teden sporočila Panamska pomorska uprava (AMP). "Vemo, da so ruske rakete napadle tri ladje, pri čemer je ena ladja potonila, a je vsa posadka na varnem," je dejal predstavnik AMP Noriel Arauz.

Panamske oblasti so še sporočile, da preostali dve poškodovani ladji ostajata na površju, niso pa navedli datumov, kdaj so bile ladje zadete, poroča tiskovna agencija Reuters.

Na območju Črnega morja je še najmanj deset drugih ladij, ki plujejo pod zastavo Paname, je dejal Arauz in dodal, da ruska mornarica tem ladjam prepoveduje zapustiti območje.

V Črnem morju naj bi bilo sicer trenutno od 200 do 300 ladij različnih držav, ki pa območja prav tako ne smejo zapustiti, poročajo tuji mediji.

Panama ima po podatkih AMP največji register ladij na svetu, ki obsega več kot osem tisoč plovil.

15.03 Baltske države in Bolgarija izgnale ruske diplomate

Latvija je danes zaradi ruskih napadov na Ukrajino iz države izgnala tri ruske diplomate, prav tako tudi Estonija, iz Litve so bili izgnani štirje. Zaradi domnevnega vohunjenja je bilo deset ruskih diplomatov izgnanih tudi iz Bolgarije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Latvija je izgnala tri uslužbence ruskega veleposlaništva zaradi dejavnosti, ki so v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom, in ob upoštevanju trenutne ruske agresije v Ukrajini. Odločitev je bila usklajena z Litvo in Estonijo," je danes tvitnil latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics.

Estonija je prav tako izgnala tri diplomate, Litva pa štiri, so sporočili z zunanjih ministrstev teh dveh držav.

Ob tem je tudi bolgarsko zunanje ministrstvo danes napovedalo izgon desetih ruskih diplomatov, med drugim zaradi "vohunjenja" oziroma kršenja mednarodnih konvencij o diplomatskih vezeh.

Sofija je v začetku tega meseca iz podobnih razlogov že izgnala dva ruska diplomata. Bolgarija, ki je članica EU in Nata, ima sicer z Rusijo močne gospodarske vezi, ki pa so se v zadnjih letih postopoma skrhale zaradi več domnevnih primerov vohunjenja.

Današnji izgon ruskih diplomatov iz štirih držav je posledica znatnega poslabšanja odnosov med Zahodom in Moskvo zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki je prinesla tudi sankcije brez primere in diplomatsko osamitev Moskve.

14.25 Rusi praznujejo obletnico zavzetja Krima

Na nabito polnem stadionu Lužniki, ki je med drugim leta 2018 gostil finale svetovnega prvenstva v nogometu, so se danes zbrali privrženci Rusije in ruskega napada na Ukrajino. Med drugim danes praznujejo obletnico zavzetja Krima. Mnogi poročajo, da so javne uslužbence na stadion pripeljali z organiziranimi prevozi. Gledalce je nagovoril tudi predsednik Vladimir Putin.

Putin na zborovanju v Moskvi pohvalil junaško rusko vojsko

Zbrani na stadionu so mahali z ruskimi zastavami in zastavami s črko Z, ki je v zadnjem času v Rusiji postala simbol podpore vojni v Ukrajini.

Putin je v svojem nagovoru dejal, da bodo uresničeni vsi načrti Kremlja glede Ukrajine. "Vemo, kaj moramo storiti, kako bomo to storili, in za kakšno ceno. In vsekakor bomo uresničili vse svoje načrte," je dejal ruski voditelj.

Množica je vzklikala: "Za Rusijo! Za zmago!" Nad odrom je bil med drugim tudi zapis "Za svet brez nacizma". Današnje zborovanje v Moskvi je potekalo v čast osme obletnice ruskega priključitve polotoka Krim, do katerega je formalno prišlo 18. marca 2014.

Medtem ko je Putin nagovarjal množico, je na ruski državni televiziji prišlo do prekinitve posnetka, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ruske oblasti so že dejale, da je šlo za "tehnične težave".

Na velikih zaslonih so gledali tudi posnetke, na katerih se na tla mečejo ukrajinske zastave. Na prireditvi so zapeli tudi pevci, ki odkrito podpirajo vojno in so ljubljenci predsednika Putina, med njimi Nikolaj Rastorguev. Zapeli so pesmi, katerih besedila odkrito zagovarjajo vojne, a očitno to nikogar ni zmotilo.

 

14.18 ZN opozarjajo, da v Mariupolu zmanjkuje vode

V obleganem ukrajinskem mestu Mariupol po navedbah ZN zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane. Predstavnik Svetovnega programa za hrano (WFP) je danes v Ženevi dejal, da poleg vode zmanjkuje tudi zdravil, humanitarni konvoji pa ne morejo v mesto.

Dodal je, da je vsa oskrba mesta prekinjena, saj vozniki tovornjakov tja zaradi nevarnosti ne želijo voziti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V mestu, ki ga oblegajo ruske sile in proruski separatisti, že od začetka meseca nimajo elektrike, tekoče vode in ogrevanja. Poleg tega je Mariupol stalno tarča obstreljevanja.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na območjih v Ukrajini, kjer so boji najhujši, živi 13 milijonov ljudi, ki potrebujejo nujno humanitarno pomoč.

Poleg Mariupola so razmere hude še v mestu Sumi, kjer se prebivalci že soočajo s kritičnim pomanjkanjem hrane, vode in zdravil, so sporočili iz UNHCR.

V Odesi so oblasti zaprosile za pomoč pri oskrbi s hrano za okoli 450 tisoč prebivalcev mesta, potrebujejo tudi zdravila.

Razmere so po navedbah UNHRC zaskrbljujoče tudi na vzhodu Ukrajine, kjer je v več krajih na območju Donecka brez oskrbe z vodo okoli 200 tisoč ljudi. V Lugansku je ponekod uničenih 80 odstotkov krajev, skoraj 100 tisoč ljudi je brez elektrike.

13.28 Putin v pogovoru s Scholzem Ukrajino obtožil zavlačevanja in vojnih zločinov

Po Putinovem telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem so iz Kremlja sporočili, da si režim v Kijevu na vse načine prizadeva zavirati pogajanja z Moskvo o prekinitvi sovražnosti in zato nastopa z vse bolj nerealnimi predlogi. "Kljub temu je ruska stran pripravljena še naprej iskati rešitve v skladu s svojimi znanimi načelnimi pristopi."

Putin je v pogovorih s Scholzem še opozoril na napade ukrajinskih sil na vzhodu države, med drugim na civiliste v mestih Doneck in Makijivka, ki so zahtevali veliko žrtev in predstavljajo "vojne zločine", vendar jih je Zahod spregledal.

Ob tem je poudaril, da si ruske enote po najboljših močeh prizadevajo rešiti civiliste, tudi prek varnih koridorjev, so sporočili iz Kremlja in dodali, da so samo v četrtek iz jugovzhodnega mesta Mariupol evakuirali približno 43 tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz, ki je bil pobudnik pogovora, je ruskega predsednika pozval k premirju v Ukrajini in poudaril, da je treba čim prej doseči napredek pri iskanju diplomatske rešitve, poročajo tuje tiskovne agencije.

Scholz je sicer v četrtek zvečer na nekem javnem dogodku izjavil, da ruski narod ni bil tisti, ki je sprejel usodno odločitev o napadu na Ukrajino. "Ta vojna je Putinova vojna," je dejal Scholz, zaradi česar so ga v Kijevu že kritizirali. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je danes na družbenem omrežju Telegram zapisal, da gre za razlikovanje, ki je v Evropi pogosto, a je napačno, saj je večina Rusov vojno podprla.

Kremelj je sicer za danes opoldne napovedal srečanje Putina s predstavniki sveta za nacionalno varnost. "V naslednji uri se bo predsednik operativno sestal s stalnimi članicami Varnostnega sveta," je napovedal Peskov. Po poročanju ruske državne televizije namerava Putin po srečanju s predstavniki sveta za nacionalno varnost nagovoriti sodržavljane.

Putin se bo danes zvečer po telefonu pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, poroča AFP.

10.58 To je ostalo od gledališča v Mariupolu

V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate ruševine gledališča v Mariupolu, ki ga je ruska vojska razdejala v sredo ta teden.V njem naj bi se skrivalo 1.200 civilistov. 

10.31 Olajšan postopek netrgovskih premikov hišnih živali iz Ukrajine

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaradi vojne v Ukrajini olajšala administrativni postopek netrgovskih premikov hišnih živali, ki v Slovenijo vstopijo s tamkajšnjimi begunci. Za ta namen je vzpostavila tudi kontaktno točko za vsa vprašanja in prijave živali.

Kot je danes sporočilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, evropska uredba o netrgovskih premikih hišnih živali predvideva odstopanje od zdravstvenih pogojev v izrednih razmerah, zato Slovenija zaradi vojne v Ukrajini ne zahteva predhodnega dovoljenja pristojnega organa za vstop hišnih živali v državo.

ukrajina | Foto: Civilna zaščita Ukrajine Foto: Civilna zaščita Ukrajine

Mora pa imeti lastnik živali najpozneje ob prihodu v Slovenijo izpolnjeno vlogo, ki je objavljena na spletni strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V vlogi mora lastnik živali navesti naslov bivanja v Sloveniji, po prihodu na navedeni naslov pa mora o tem nemudoma obvestiti pristojni območni urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na elektronski naslov.

Če pride do Slovenije brez te vloge ali z vlogo vstopne države članice, jo izpolni ob obisku veterinarja oz. uradnega veterinarja.

Živali morajo zaradi varovanja zdravja ljudi in živali po prihodu v Slovenijo ostati v izolaciji do izpolnjevanja zdravstvenih pogojev, saj je steklina pri živalih v Ukrajini še vedno razširjena. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o situaciji in postopkih obvešča Veterinarsko zbornico Slovenije, policijo, urad vlade za integracijo in oskrbo migrantov ter generalni finančni urad (carino).

ukrajina | Foto: Civilna zaščita Ukrajine Foto: Civilna zaščita Ukrajine

Kot so še sporočili, o problematiki vnosa hišnih ljubljenčkov iz Ukrajine v EU potekajo tudi usklajevalni sestanki vodij veterinarskih služb. Morebitne nove informacije ali navodila bodo tudi sporočili javnosti.

Za sprejem vlog in druga vprašanja v povezavi s tem je uprava vzpostavila kontaktno točko: pets-crisisUA.uvhvvr@gov.si. Po zadnjih podatkih so na kontaktni točki prejeli 46 vlog za 72 živali, in sicer 23 mačk, 48 psov in eno činčilo.

10.25 V Donecku več mrtvih po ruskem bombardiranju

Opozorilo: ogled spodnjega videoposnetka odsvetujemo občutljivim osebam.

9.55 Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine

Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine, je v četrtek sporočil češki premier Petr Fiala. "Razumeti je treba, da se bližamo meji, ko jih ne bomo mogli več sprejemati brez velikih težav," je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Dejal je, da bodo morali sprejeti ukrepe za spopadanje z vedno večjim številom ljudi, saj ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini in kako dolgo bodo ljudje od tam bežali.

Češka je do zdaj sprejela okoli 270 tisoč beguncev iz Ukrajine, češki parlament pa je sprejel zakon, po katerem vsakemu beguncu pripada 200 evrov na mesec, še po 120 evrov mesečno pa tistim, ki jih bodo sprejeli. Češka vlada načrtuje, da bodo tistim, ki so že v državi, izdali dovoljenja za dolgotrajno bivanje.

Ukrajino je sicer do zdaj po podatkih ZN zapustilo že 3,7 milijona ljudi, večinoma žensk in otrok. Največ se jih je zateklo na Poljsko.

9.30 Obroč okoli Mariupola vse ožji 

Z ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da sile proruskih separatistov ob pomoči ruske vojske ožijo obroč okoli Mariupola, boji pa že potekajo tudi v središču obleganega mesta.

V Mariupolu, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo sicer po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj dva tisoč civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. | Foto: Reuters V Mariupolu, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo sicer po navedbah ukrajinske strani doslej ubitih že najmanj dva tisoč civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega. Foto: Reuters

8.37 Rusija vzpostavila območje prepovedi letenja nad Donbasom

Rusija je vzpostavila območje prepovedi letenja nad ukrajinsko regijo Donbas, poroča tiskovna agencija Interfax. 

Proruski separatistični uradnik v Donecku je dejal, da je bilo nad Donbasom vzpostavljeno območje prepovedi letov, poroča ruska tiskovna agencija. Regijo, ki je del vzhodne Ukrajine, sestavljata Doneck in Lugansk. Delno jih nadzirajo proruski separatisti, ki regiji opredeljujejo kot Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk.

8.20 Župan: V Lvovu za zdaj žrtev ni   

Iz Lvova za zdaj ne poročajo o žrtvah po jutranjem raketiranju več stavb, je v objavi na Telegramu dejal mestni župan. Poškodovana stavba v bližini letališča naj bi bil objekt za vzdrževanje letal. Aktivna dela v tem objektu so bila pred tem ustavljena, je še povedal župan Andrij Sadovi in dodal, da so trenutno na kraju reševalci. 

O novih napadih, predvsem ruskega topništva, med drugim ukrajinska vojska poroča tudi iz mesta Černigiv na severu države. 

V Harkovu na vzhodu Ukrajine naj bi bil ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu. | Foto: Reuters V Harkovu na vzhodu Ukrajine naj bi bil ubit gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nakupovalnega središča v mestu. Foto: Reuters

O smrtni žrtvi poročajo tudi iz Kijeva, kjer je na stanovanjski blok padla ruska raketa. 12 ljudi so rešili, poroča BBC.

Medtem so ponoči potekale evakuacije civilistov iz Kijeva. Z avtobusi in avtomobili naj bi prestolnico zapustilo več kot tisoč ljudi, so na družbenih medijih sporočili ukrajinski viri in dodali, da so evakuirani zdaj "na varnem kraju".

7.55 "Mariupol bo verjetno padel v prihodnjih tednih"

V Mariupolu, ki je tarča grozljivega ruskega obleganja, naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani do zdaj ubitih že najmanj 2.000 civilistov, 80 odstotkov mesta naj bi bilo porušenega.

Ameriški možganski trust ISW je na podlagi informacij ameriških obveščevalcev ponoči presodil, da bo mesto verjetno padlo v prihodnjih tednih.

7.50 Nadaljuje se reševanje ujetih v gledališču v Mariupolu

Nadaljuje se reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolu, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. V gledališče so se pred tem zatekli številni civilisti, pred poslopjem je na to opozarjal tudi velik napis "otroci" v ruščini.

Po besedah enega od ukrajinskih poslancev Srgija Taruta naj bi bilo v zaklonišču pod gledališčem najmanj 1.300 ljudi. Lokalne oblasti so do zdaj govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče naj bi sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa za zdaj ni jasno.

Francoska tiskovna agencija AFP navaja besede ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove, da je nekaterim odraslim in otrokom uspelo živim priti iz gledališča ter da reševalci zdaj preiskujejo ruševine in poskušajo odkleniti klet, v kateri je bilo zaklonišče.

7.05 Ruske sile napadle Lvov, več eksplozij v bližini letališča 

Ruske sile so napadle območje letališča Lvov, poroča agencija AFP. Drugo največje ukrajinsko mednarodno letališče Danilo Halitski v Lvovu naj bi bilo navsezgodaj zjutraj tarča zračnega bombardiranja ruskih sil. Tamkajšnji župan je kmalu zatem sporočil, da je bilo zadeto poslopje v bližini. 

Na zahodu Ukrajine so se danes zjutraj oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. | Foto: Reuters Na zahodu Ukrajine so se danes zjutraj oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. Foto: Reuters

Na posnetkih, ki so zaokrožili na družbenih omrežjih, ljudje poročajo o več eksplozijah, ni pa jasno, koliko izstrelkov je udarilo v bližino letališča in od kod so prileteli. 

V Lvovu je zjutraj odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bilo med drugim zadeto poslopje v bližini tamkajšnjega letališča. | Foto: Reuters V Lvovu je zjutraj odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bilo med drugim zadeto poslopje v bližini tamkajšnjega letališča. Foto: Reuters

5.00 Ob obletnici ruske priključitve Krima Biden in Ši o ruski invaziji na Ukrajino

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Ši Džinping bosta danes po telefonu govorila o ruski invaziji na Ukrajino. Prav danes sicer mineva osem let od formalne ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim.

Pogovor med Bidnom in Šijem nakazuje, da komunikacijski kanali med ZDA in Kitajsko ostajajo odprti, so pred pogovori sporočili iz Bele hiše. Voditelja bosta predvidoma govorila tudi o drugih vprašanjih skupnega interesa.

Kitajska do zdaj ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino, Peking v Generalni skupščini ZN tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. So pa na Kitajskem zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga.

V ponedeljek se je sicer Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan v Rimu srečal z visokim kitajskim zunanjepolitičnim predstavnikom Jang Džiečijem.

Medtem danes mineva osem let od formalne ruske priključitve Krima. Ruski predsednik Vladimir Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal ukaz o priključitvi tega dela ukrajinskega ozemlja. Mednarodna skupnost te priključitve ne priznava.

Pred obletnico je Putin v četrtek presodil, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna.

Kmalu po priključitvi Krima so se začele vse bolj zaostrovati razmere tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.

3.30 Ruske sile raketirale mesto Rubižne 

Ni podatkov o večjih ruskih napadih, izjema je le mesto Rubižne v regiji Lugansk na vzhodu z okoli 50 tisoč prebivalci. Raketirale so ga ruske sile, je povedal Sergij Gajdaj, guverner regije na vzhodu Ukrajine. Boji potekajo po vsej regiji, je dejal Gajdaj, še poročajo ukrajinski mediji.

3.15 Avstralija uvaja nove sankcije proti Rusiji

Avstralija uvaja nove sankcije proti enajstim ruskim bankam in vladnim agencijam, je sporočila zunanja ministrica Marisa Payne.

3.00 Ruska novinarka ponudbe Francije ne bo sprejela

Ruska novinarka, ki je proti vojni javno protestirala na državni televiziji, je zavrnila ponudbo Francije za azil. Napovedala je, da bo v službi dala odpoved, a ostala v domovini, ponudbe za azil pa noče sprejeti, ker "ljubi svojo domovino."

00.30 Janša: Obisk Kijeva ni bil usklajen z Rusijo

Obisk Kijeva, ki so ga izpeljali premierji Slovenije, Češke in Poljske, ni bil usklajen z Rusijo, je pa EU o obisku obvestila Združene narode, ki so nato obvestili Rusijo, je po prihodu v domovino pojasnil premier Janez Janša. Ob tem je poudaril, da so Ukrajino obiskali z mandatom zastopanih vlad in da bi morala EU v Ukrajino vrniti diplomatskega predstavnika.

Premier Janez Janša je izrazil upanje, da je obisk Kijeva korak k premirju, "predvsem pa je to korak k temu, da povemo, da Ukrajine nismo odpisali". Po njegovem zatrjevanju so številni pomembni diplomati Ukrajino zapustili že dneve pred začetkom invazije, zaradi česar so se v Ukrajini počutili osamljeni in zapuščeni.

"Takrat sem jaz razumel, ko sem to slišal, da so se počutili še bolj osamljeni kot mi, ko nas ni nihče obiskal v času vojne za Slovenijo. Nas vsaj zapuščal ni nihče, ker še nismo bili priznana država, tukaj ni bilo diplomatov, da bi odhajali, in smo bili deležni samo te druge faze osamljenosti. In to, da jih je nekdo obiskal po vsem tem času, je bil za njih znak, da niso odpisani," je povedal.

EU bi morala po njegovem mnenju v Ukrajino vrniti diplomatskega predstavnika, čeprav tveganje za nevarnost še vedno ostaja veliko, je v Odmevih na TV Slovenija še dejal Janša. "Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo, da da možnost pogajanju v času, ko potekajo spopadi, nimamo je za bankete."

Ukrajino so trije premierji obiskali z mandatom vlad, ki jih zastopajo, po zatrjevanju premierja pa so imeli širše pooblastilo kolegov iz EU. Pobudo za obisk Kijeva je Janša dal že pred srečanjem voditeljev članic EU v Versaillesu, zato da bi na sestanku "vedeli, o čem govorimo, iz prve roke".

"Takrat zelo velikega navdušenja ni bilo. Po tem Versaillesu, ko sem to predlagal na plenarnem zasedanju, pa je veliko kolegic in kolegov to podprlo in naš obisk ni bil zadnji," je pojasnil.

Obisk Kijeva po zatrjevanju premierja varnostno ni bil usklajen z Rusijo. "Predlagal sem, da o tem ne obveščamo. Da opravimo resne pogovore in nato kasneje obvestimo, a je bila odločitev evropskih kolegov drugačna. EU je o tem obvestila Združene narode in oni so o tem obvestili tudi Rusijo. Oni so to vedeli in dejansko v tem času ni bilo napadov na središče Kijeva," je dejal.

00.00 Blinken ruske napade na civiliste v Ukrajini označil za vojni zločin

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v četrtek novinarjem v State Departmentu povedal, da se strinja s predsednikom Joejem Bidnom, ki je v sredo ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. Ruske napade na civiliste je označil za vojni zločin. Potrdil je, da je bil v bojih ubit Američan, vendar podrobnosti ni razkril.

"Predsednik Biden je včeraj dejal, da se v Ukrajini dogajajo vojni zločini. Osebno se s tem strinjam. Namerni napadi na civiliste so vojni zločin. Po vsem uničenju zadnjih tednov je težko sklepati, da Rusi delajo kaj drugega," je dejal in omenil napad na gledališče v Mariupolu ter napad na civiliste, ki so čakali v vrsti na kruh v Černigovu.

Blinken je izrazil dvom, da je Rusija resna ali iskrena pri mirovnih pogajanjih z Ukrajino. "Ukrajincem izrekamo pohvalo, ker se pogajajo, čeprav jih bombardirajo vsako minuto. Obenem ne vidim nobenega vsebinskega prizadevanja Rusije za konec vojne prek diplomacije," je dejal Blinken.

Kaj bo storila Kitajska?

Ameriški predsednik Biden naj bi v petek v pogovoru s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom Peking posvaril pred morebitno pomočjo Rusiji v orožju. Šija naj bi poskušal prepričati, naj pomaga pri iskanju miru s pritiskom na Moskvo, in ga opozoril, naj si ne drzne pošiljati orožja Rusom.

"Verjamemo, da ima Kitajska še večjo odgovornost, da uporabi svoj vpliv na Putina in brani mednarodna pravila ter načela, za katera trdi, da jih podpira," je dejal Blinken in dodal, da vse kaže, da se Kitajska pomika v drugo smer.

Blinken je tudi potrdil, da je bil v bojih v Ukrajini ubit Američan, vendar pa podrobnosti ni razkril. New York Post poroča, da je bil ubit 68-letni Jimmy Hill, ki je skupaj z drugimi civilisti čakal v vrsti za kruh v mestu Černigov. Smrt je potrdila sestra ubitega Cheryl Hill Gordon na Facebooku. Ubili naj bi ga ruski ostrostrelci.

Xi Jinping Novice Xi: ZDA in Kitajska bi morali sodelovati pri ohranjanju miru Vladimir Putin Aleksander Vučić Novice Od kod srbska ljubezen do Putina? #intervju Ukrajina Sportal Mladi Ukrajinci ušli vojni in v Sloveniji skušajo uresničiti svoje sanje invazija Novice Ruski polkovnik na televiziji: Tako naj Rusija napade Baltik in Švedsko #video ukrajina vojakinja Novice Mater 12 otrok ubili na bojišču Hassan Novice Enajstletnik sam pobegnil iz Ukrajine. Končno je spet v objemu mame. #foto Vladimir Putin Novice Putinov režim zdaj grozi še "hijeni" Poljski: Čas je za denacifikacijo krka Posel danes Krka o ruski invaziji: Dolgoročnih posledic za podjetje ne vidimo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin